Meglice nad kultno kalifornijsko Pacifiško cesto 1. Foto:
Meglice nad kultno kalifornijsko Pacifiško cesto 1. Foto:
Razgled na črne vulkanske zalivčke pod bujnim zelenjem - dobrodošli v raju oziroma Maui in slovita otoška cesta Hana Highway. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Pri Budget Travel so zbrali nekaj najbolj osupljivih asfaltnih ovinkov, obdanih z ene ali kar z obeh strani z zdaj spokojnim, zdaj bučečim oceanom.
S teh cest se vam ponuja razgled na neokrnjeno obalo, otočke v daljavi in fantastične sončne zahode.
Odsek ceste na severu Norveške tako, denimo, povezuje številne manjše otoke ob robu divje kamnite obale. Kalifornijska Highway 1 je s svojo neokrnjeno dramatično lepoto že skorajda ponarodela tako kot legendarna 66-ka.
Skozi džungle in nad pečinami ...
Na havajskem otoku Maui je ob vulkanu največja zanimivost prav cesta - idilična Hana Highway, ki vodi med bambusovimi džunglami in mimo rajskih plaž, pri čemer se vam na eni strani razgled odpira na lesketajoči se Pacifik, na drugi pa slapove v tropski džungli.
Mediteranski biser je nedvomno klasična italijanska pravljica ob amalfijski obali - ostri ovinki in prepadni pogledi, ob katerih se vam naježijo lasje, so značilnosti te ceste blizu Sorrenta. Prištejte temu še razgled na vasice, organsko vdelane v strma pobočja, in ob čeri razbijajoče valove in jasno vam bo, zakaj se amalfijska cesta uvršča tako visoko na sezname.
Kjer je pot sama cilj
Jamie Jensen, avtor knjige Road Trips USA, takole razlaga draž obalnih cest: "Ne le, da vas te ceste popeljejo do najlepših krajev sveta in ob tem dajejo občutek, da je vse prav s tem svetom, temveč je tudi vožnja ponavadi lažja in manj stresna: vse, na kar morate paziti, da najdete vaš cilj, je, da ohranjate tisto širno modro površino na eni ali drugi strani."
Jensen izpostavlja še en plus obalnih poti. Rušijo klasično razliko med potovanjem in krajem, kamor ste namenjeni, saj je končni cilj vedno prisoten razgled, ki teče vzporedno z avtomobilom.
Kljub temu pa so nekatere destinacije boljše kot druge - vsaj za začetek vaših obalnih popotovanj.
Sledi torej 14 voženj, ki razveseljujejo in navdihujejo - od bleščečih lagun južnoafriškega zaliva Plettenberg do severnjaške lepote norveške obale. Od klasične avstralske obalne ceste do neokrnjene lepote Aljaske. Od mistike Velikonočnega otoka do klasične Italije na amalfijski obali.

Južna obala Velikonočnega otoka (krožna vožnja od Hanga Roe, 40 kilometrov): Odcep z glavne otoške ceste za stransko cestico proti jugu je lahko spregledati. Panoramska cesta vodi ob robu pacifiškega oceana in vas popelje mimo najboljših primerkov moaiev, skrivnostnih kamnitih glav, ki se dvigajo do 1,20 metra visoko in še vedno begajo antropologe. Ob cesti je več kot ducat omembe vrednih arheoloških najdišč, med katerimi je najbolj impresiven Ahu Tongariki: tista popolna linija 15 masivnih glav, ki kot svetilniki varujejo obalo. Le streljaj stran od vozišča se nahaja Rano Raraku, kamnolom, kjer s svojimi brezizraznimi obrazi počiva nekaj nedokončanih moaiev.
Hana Highway, Maui, Havaji (od Kahuluia do Hane, 83 kilometrov): Spektakularna obalna cesta Mauija ni primerna za tiste z občutljivejšimi želodci - ozka, cikcakasta cestica ima več kot 600 ovinkov, od katerih so nekateri popolnoma nepregledni in vratolomni, večina od 54 mostov na poti pa je enopasovnih. Bodite pripravljeni, da boste za tistih 83 kilometrov porabili cel dan - tudi zaradi ultimativne nagrade, ki vas bo hkrati še dodatno upočasnjevala: razgled na prekrasno pokrajino deževnega gozda, polnega kruhovcev, mangov, cvetočih plumerij in ingverja ter bučečih slapov, ki padajo po strmih zelenih pečinah. Ustavite se na kateri od razglednih točk za pogled na bleščeči Tihi ocean ali pa za postanek ob vaški cerkvi, v celoti zgrajeni iz koral. V Hani zaplavajte v lagunah, snorklajte v vulkanskem zeleno-črnem parku Wai'anapanapa ali pa se poženite s 60 metrov visokih slapov Wailua, s katerih so lokalci včasih skakali, da bi dokazali svojo moškost. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Islandska krožna cesta (od Reykjavíka do Víka, 129 kilometrov): Islandska krožna cesta ponuja več kot dovolj enkratnih fotografskih motivov pokrajine, ki sta jo dobesedno ustvarila ogenj in led. Za skrajšano verzijo poti jo mahnite po divji južni obali. Od prestolnice Reykjavíka se napotite jugovzhodno po cesti 1 proti Dyrhólaeyu. Tam se iz oceana dvigajo nazobčane bazaltne čeri, ki severnim pticam ponujajo viharniška gnezdišča. Cesta zavije od obale v Víku, a če imate močno vozilo, se splača nadaljevati še 129 kilometrov do nacionalnega parka Skaftafell, kjer lahko uzrete največji evropski ledenik, Vatnajökull.
Obalna cesta Causeway, Severna Irska (od Carrickfergusa do Portrusha, 109 kilometrov): Pogosto ga imajo za najbolj slikovit cestni odsek na britanskih otokih, obalna cesta Causeway vijuga skoraj po celotni dolžini severnoirske obale. Ob poti si boste oči lahko napasli na mehko zaobljenih zelenih gričih, posejanih z ovcami, kmečkimi kočami, nizkimi kamnitimi ograjami in normanskimi gradovi v različnih stopnjah propada. Eden najbolje ohranjenih je grad Carrickfergus, srednjeveška utrdba, ki je bila v rabi vse do leta 1928. Ustavite se pri Carrick-a-Rede, vrtoglavem 20 metrov dolgem visečem mostu iz vrvi, ki povezuje kopno s skalnatim otokom Carrick. In ne spreglejte znamenitega skupka heksagonalnih kamnov, ki sestavljajo Giant's Causeway (Velikanova pot) - popolnoma pravilno naravno ustvarjeno skalno formacijo, ki se jo morda spomnite tudi z ovitka albuma Led Zeppelinov House of the Holy. Foto: Budget Travel
Norveška Atlantska cesta (od Averoya do Vevanga, 8 kilometrov): Kratko, a impresivno cesto Atlanterhavsveien v norveških zahodnih fjordih so odprli leta 1989 - in je pravo čudo kreativnega inženirstva. Imenovana norveška 'konstrukcija stoletja', to cesto sestavlja osem mostov, ki skačejo z enega otoka na drugega, pri tem pa včasih tako zavijejo, da se zdi, da kljubujejo zakonom težnosti. Mnogi ta kraj radi obiščejo jeseni, ko nevihte, ki bičajo atlantsko obalo, dodajo kanček dramatičnosti. Ob jasnem vremenu prevozite najdaljši most, 256 metrov dolg Storseisundet, in postojte za fotografiranje - morda boste ob obali opazili tjulnje ali celo kite. Še en primeren kraj za postanek je Kvernes Stave - cerkev, tradicionalen norveški lesen hram iz 14. stoletja, ki jih je nekdaj v teh krajih kar mrgolelo, danes pa se jih je ohranilo le še 28.
Costa del Garraf, Španija (od Barcelone do Sitgesa, 40 kilometrov): Tisti, ki se jim mudi v Barcelono, gredo po avtocesti čez suho, skalnato pokrajino, a počasnejša cesta C-31 ponuja boljše razglede. Ozka cesta se oprijema skalnatih pečin in zagotavlja nov fantastičen pogled za vsakim ovinkom. Ob poti vas pričakujejo obalne vasice kot Castelldefels s svojim srednjeveškim gradom in Garraf s pravljično Gaudijevo palačo Güell Cellar. A to so le uverture pred Sitgesom, elegantnim mediteranskim letoviškim mestecem z ozkimi, s tlakovci tlakovanimi srednjeveškimi uličicami, ki vijugajo med starodavnimi vilami. Nad dolgo peščeno obalo se dviga cerkev Sant Bartomeu i Santa Tecla iz 17. stoletja.
Švedska zahodna obalna cesta (od Göteburga do Strömstada, 170 kilometrov): Več kot 8.000 otokov je posutih vzdolž švedske skalnate zahodne obalne ceste. Pot vas pelje mimo urejenih ribiških vasic, kjer lahko okušate skušo, slaniko, prekajeno jeguljo in druge regionalne delikatese. Peščica večjih mest, kot na primer Skärhamn na otoku Tjörn, je s kopnim povezano z mostom. Skärhamnske rjasto rdeče hiške so lep kontrast sodobnemu Nordijskemu akvarelnemu muzeju, katerega škatlasta oblika se zdi, da lebdi nad slikovitim pristaniščem. Da dosežete druga mesta, kot denimo Marstrand, pustite avto in si privoščite pičle tri minute trajajočo vožnjo s trajektom. Nizke hišice Marstranda so nagnetene okoli trdnjave Carlstens, temačnega gradu iz 17. stoletja. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Avstralska Velika oceanska cesta, klasična obalna cesta, je od Melbourna oddaljena le slabih 100 kilometrov: Panoramska cesta slovi po razgledu na 12 apostolov - orjaški apnenčastih stebrih, ki se dvigajo z valov. Vzdolž obale Victorie se ta veličastna cesta razteza več 100 kilometrov.
Amalfi, Italija: Vrtoglava cesta ob amalfijski obali (jugozahodna Italija, blizu Sorrenta) prečka mesteca, ki dobesedno visijo na obalnih pečinah, rustikalne ribiške vasice in vinograde, ki plezajo po strmih pobočjih. Čeprav je v poletnih mesecih tu precej nabito s turisti, je vožnja še vseeno osupljiva. Začnite v Positanu (nas liki) in se napotite proti vzhodu - čaka vas nepozabnih 50 kilometrov. Prek vrhov pečin prispete v za promet zaprto vasico Ravello in na peščenih plažah Maiorija. Ta del Italije je danes precej manj rustikalen kot se ga morda spomnite iz filma Nadarjeni gospod Ripley, a še vedno pristno italijanski.
Polotok Applecross, Škotska: Škotska ponuja kilometre in kilometre praznih cest daleč stran od civilizacije in nekaj najbolj dih jemajočih razgledov sveta. Med številnimi odličnimi vožnjami je tista po polotoku Applecross ena najbolj prijetnih. Če se po njej peljete proti severu, ta zabavna, večinoma enopasovna cesta ponuja razglede na morje do otoka Skye in v notranjost na gore Torridon. Primerna za izkušene voznike!
Highway 1, Kalifornija: Ta kultna cesta, imenovana tudi Pacific Coast Highway, prečka najlepšo (in najdražjo) obalo v ZDA - ali pa vsaj v Kaliforniji. Težko je izbrati favorita med vsemi odseki, a za mnoge je vrhunec dramatična pokrajina okoli Big Sura. Vijugasta kača temnega asfalta nas vodi ob obali med San Franciscom in Los Angelesom, po poti pa brzi mimo vas velikopotezni milijonarski Hearstov grad, med bogataši in zvezdniki priljubljen Malibu, pečine, osamljene ciprese, gozdovi veličastnih 'redwoodov' in ribiške vasice, ki so premamili že Jacka Keroauca in Henry Millerja. Vzemite si čas - vsaj en dan - , in ne pozabite na surfarsko desko in fotoaparat.
Cabot Trail, Nova Scotia, Kanada: Ta 290 kilometrov dolga slikovita cesta okoli severnega končka Cape Breton Highlands vodi skozi pokrajino, kjer starodavni škotski vplivi še vedno živijo - tu govorijo staro galščino, z radijskih sprejemnikov vašega avtomobila pa odmeva keltska glasba. Dodaten plus (ali pa minus v primeru okvare): na cesti boste skoraj sami.
Od Cape Towna prek Rta Dobre nade in do Garden Route, Južna Afrika: Odpeljite se do najbolj južne točke Afrike po cesti ob oceanu z enkratnimi razgledi in postanki v južnoafriških vinogradih, rajskih obalah in točkah za opazovanje kitov. Rt dobre nade naj bi bil dom slovite ladje duhov, Letečega Holandca. Nadaljujte pot več 100 kilometrov po sloviti garden Route, cesti vrtov - obdajali vas bodo bujni gozdovi, neokrnjene bele peščene plaže in bleščeče lagune.
Seward Highway, Aljaska: Še ena klasična ameriška cesta, ki vijuga po neokrnjenem, boleče slikovitem aljaškem polotoku Kenai. Če ne boste imeli smole z vremenom (kar je žal na Aljaski kar pogosto), vas čaka spektakel Matere Narave v najboljši izdaji: zasneženi vršaci, bleščeče beli jeziki ledenikov, svetlo zelene trave, ki se mehko dvigajo iz zalivčkov, losi, medvedi in rustikalne ribiške vasice. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic