Indonezijski parlament je potrdil zakonodajo, ki omogoča selitev prestolnice države, ki se trenutno nahaja v Džakarti, na otok Borneo. "Breme, ki ga Džakarta trenutno nosi kot upravno, poslovno, finančno, trgovinsko in storitveno središče, je preveliko," je že leta 2019 poudaril indonezijski predsednik Joko Widodo. Tako naj bi po besedah indonezijskega ministra za razvoj Suharso Monoarfe relokacija sledila temeljitemu premisleku o regionalni dobrobiti. Selitev naj bi potekala "z vizijo rojstva novega ekonomskega središča".

Iz trenutne metropole, kjer živi več kot 10 milijonov ljudi in je tako ena izmed najbolj prenaseljenih urbanih regij na svetu, namreč dnevno poročajo o hudih prometnih zastojih. Zaradi svoje lege je območje izpostavljeno tudi poplavam, zaradi črpanja podtalnice pa se mesto hitro pogreza. Trenutno je pod morsko gladino 20 odstotkov Džakarte, pri čemer bi se lahko ta delež do leta 2050 podvojil. Tako eno izmed mest, ki najhitreje tonejo na svetu.

Predvidena lokacija za novo prestolnico je tako na gozdnatem območju v geografskem središču Indonezije, v provinci Vzhodni Kalimantan, ki je trenutno dom le 3,7 milijona osebam, leži pa med mestoma Balikpapan in Samarinda. Tveganje za naravne katastrofe, kot so poplave, potresi, cunamiji in vulkanski izbruhi naj bi bilo na tem območju, ki je od Džakarte oddaljeno približno 2000 kilometrov, minimalno.

Celoten razvoj naj bi trajal do leta 2045, okoljski aktivisti so zaskrbljeni

Novo glavno mesto, ki bo ležalo na vzhodu tretjega največjega otoka na svetu, se bo imenovalo Nusantara – v indonezijskem jeziku naj bi to pomenilo arhipelag. Veliko bo približno 56.180 hektarjev, za možno razširitev pa so skupno "rezervirali" okoli 256.142 hektarjev zemlje.

Selitev bo predvidoma stala okoli 28 milijard evrov, če pa bo vse šlo po načrtih, se bodo prvi javni uslužbenci v nove urade preselili leta 2024. Načrtovanih je pet stopenj razvoja, tako naj bi se prva začela letos, dokončanje celotnega projekta, ki naj bi bil simbol identitete naroda, pa naj bi se raztegnilo do leta 2045.

Okoljski aktivisti ob tem že opozarjajo, da bi lahko gradnja novega glavnega mesta škodovala ekosistemom na območju, kjer sicer že rudarjenje in plantaže palmovega olja ogrožajo deževne gozdove, v katerih živijo ogrožene vrste.

Indonezija sicer ni edina država, ki je spremenila lokacijo prestolnice – podobno so naredili tudi Pakistan, Brazilija in Nigerija.