Slovenski turistični nastanitveni obrati so julija našteli več kot 767.500 prihodov turistov in skoraj 2,3 milijona prenočitev. Čeprav se je razmerje med številom prenočitev domačih in tujih turistov skoraj izenačilo, je julija v Sloveniji prenočevalo kar 55 odstotkov več tujih turistov kot julija lani.

Domači turisti so julija opravili 54 odstotkov vseh nočitev, tuji pa 46. V turističnih nastanitvenih obratih je bilo več kot 361.000 prihodov domačih turistov, kar je 11 odstotkov manj kot julija lani, in nekaj več kot 1,2 milijona njihovih prenočitev, kar je 12 odstotkov manj kot julija lani. Prihodov tujih turistov je bilo julija 406.500, kar je 63 odstotkov več kot isti mesec lansko leto. Ti so zagotovili več kot milijon prenočitev oziroma 55 odstotkov več kot lani.

Med tujimi turisti je julija v Sloveniji prenočevalo največ turistov iz Nemčije – nekaj manj kot 222.200. Nemški turisti, ki so največkrat prenočili v občini Bovec, so tako predstavljali 21 odstotkov vseh tujih turistov, največ je bilo čeških popotnikov, ki pa jim sledijo turisti iz Madžarske, Avstrije in Nizozemske. Največ turističnih prenočitev je bilo julija predvsem v nastanitvenih obratih v gorskih občinah – teh je bilo manj kot 788.800, 35 odstotkov vseh prenočitev, s 27 odstotki so sledile obmorske občine in zdraviliške z 19 odstotki.

Največ turistov je prenočilo v hotelih

Domači turisti so največkrat prenočili v občini Piran, sledile so občine Izola, Brežice, Ankaran in Kranjska Gora. V občini Piran so največkrat prenočili tudi tuji turisti – kar 137.200-krat, sledile so občine Bled, Ljubljana, Bovec in Bohinj.

Največ turistov je prenočilo v hotelih, in sicer 32 odstotkov vseh, šest odstotkov manj se jih je odločilo za zasebne sobe, apartmaje in hiše, 22 odstotkov jih je prenočilo v kampih.

V primerjavi z junijem je statistični urad julija zabeležil 105 odstotkov več prihodov turistov in 124 odstotkov več prenočitev. Domači turisti so v mesečni primerjavi doprinesli 45 odstotkov več prihodov in 77 odstotkov več prenočitev, tuji pa 223 odstotkov več prihodov in 228 odstotkov več prenočitev.

V prvih sedmih mesecih skupaj je bilo v turističnih nastanitvenih obratih v Sloveniji nekaj več kot 1,3 milijona prihodov turistov, kar je 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prenočitev je bilo malo manj kot štiri milijone, kar je 13 odstotkov manj, domači turisti so prispevali 59 odstotkov vseh prenočitev. Največ prenočitev turistov so v tem obdobju imeli turistični nastanitveni obrati v občinah Piran, Ljubljana in Bohinj.

Okrevanje turizma bo daljše od prvotnih pričakovanj

"Covid-19 je turizem spremenil v globalnem smislu," je dejal predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik in poudaril, da to ne pomeni le manjšega povpraševanja, ampak tudi sesutje letalske industrije ter zaprtje hotelov in lokalov. Prvotno so menili, da bo okrevanje trajalo od tri do pet let, a naj bi bilo po novi oceni to precej dlje – morda bo celo najdaljše okrevanje v zgodovini turizma in gostinstva.

"Ljudje, ki so delali v naših poklicih ali želijo delati, vidijo, da je poklic negotov, to pa bo vplivalo na celotno generacijo," je še poudaril Jamnik in opozoril na negotovost zaradi epidemije covida-19, ki bremeni celotno panogo. S kadrovskimi težavami, predvsem s pomanjkanjem kadra, naj bi se po besedah Alenke Drakulić iz Kooperative hotelirjev spopadali že zadnjih 20 let, predvsem s pomanjkanjem kuharjev in natakarjev, primanjkuje tudi čistilk, sobaric in kuhinjskih pomočnikov.

Predvsem težko naj bi bilo pridobiti mlade kadre. Razlog za to naj bi tičal v težavnosti omenjenih poklicev, njihovem razvrednotenju in drugačnem pogledu mladih na življenje. Po Jamnikovih besedah naj bi mladi, ki naj bi zavračali delo ob koncu tedna, praznikih in v nočnih izmenah, razmišljali zelo hitro, njihovim željam po hitrem napredovanju pa v tako kratkem času ne morejo ustreči.

Rešitve so lahko uvoz kadrov, sodelovanje med ponudniki storitev, avtomatizacija dela panoge in več sredstev, namenjenih zaposlenim

Ena izmed rešitev bi bila lahko uvoz kadrov, a pri tem se lahko pojavijo kulturne in jezikovne težave. Za reševanje težav v panogi naj bi bilo potrebno sodelovanje med velikimi in malimi ponudniki storitev, predvsem na področju izobraževanja kadrov. Tega je po Jamnikovi oceni – med drugim je opozoril na to, da v Sloveniji sploh nimamo hotelirske šole – pri nas premalo, predstavlja pa pomembno komunikacijo z zaposlenimi o tem, kaj se od njih pričakuje. "Pogojev dela ne moremo povečati, lahko pa povečamo kapaciteto zaposlenih, da bodo mogoče imeli kakšen dan več prosto," je dejal Jamnik, ki med možnimi rešitvami vidi tudi ukrepe, ki bi zaposlenim namenili "večji kos pogače", in avtomatizacijo dela panoge.

V zadnjem letu se je močno spremenil tudi tip gostov – pred epidemijo covida-19 so bili po besedah Drakulićeve bolj navajeni tujih gostov, v zadnjem času prevladujejo domači. Vseeno je Jamnik opozoril, da se kar 50 odstotkov gostov obnaša, kot da covida-19 in kadrovske stiske ni in se tako stalno pritožujejo, druga polovica pa razmere popolnoma razume in je s ponudbo zelo zadovoljna.