Iris Rupnik, snemalka in montažerka našega italijanskega dopisnika Janka Petrovca, se je konec lanskega leta mudila na Islandiji in tam zbrala vtise o okrevanju turizma po epidemiji. Po zaslugi visoke precepljenosti in odličnih naravnih razmer za ohranjanje ustrezne medosebne razdalje so lani zaradi blagih družbenih omejitev na otoški državi v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, imeli izjemno dobro okrevanje turizma.

Izbruh vulkana spodbudil turistični razcvet

Turistični razcvet Islandije se je, ironično, zgodil po izbruhu vulkana Eyjlafjallajokull leta 2010. Ta je otok zaradi lege na srednjeatlantskem grebenu, ki velja za glavni pogon svetovnih tektonskih plošč, postavil na turistični zemljevid in v ljudeh vzpodbudil zanimanje za divje lepote te države. Turizem je dobil nov zalet, pri čemer je bilo v tej zelo redko naseljeni državi, treba razviti ustrezno infrastrukturo, namestitvene objekte in gostinske obrate, predvsem pa cestne povezave. "Takrat nismo imeli dovolj hotelov, da bi sprejeli vse turiste, ker je bilo res noro! Tedaj so ljudje celo svoja lastna stanovanja začeli oddajati za airbnb," opisuje Olga Clausen, islandska generalna konzulka v Milanu, tedanje razmere na Islandiji.

Po izbruhih vulkana, ki je ohromil letalski promet, so se Islandci zagnano vrgli v kampanjo, ki so jo poimenovali Inspired by Iceland (Navdihnjeni z Islandijo), in premiki so bili občutni. Turizem je dobil eno najpomembnejših vlog pri oživitvi islandskega gospodarstva po svetovni finančni krizi. Število turističnih prihodov se je povečevalo za 15 odstotkov na leto, raslo je število zaposlenih v turizmu, in če so še leta 2012 na Islandijo letele zgolj tri letalske družbe, jih je bilo leta 2018 že šestnajst, letala pa so pristajala na 53 turističnih ciljih. Leta 2017 je turizem predstavljal več kot 10 odstotkov BDP-ja in tega leta je število turistov preseglo mejo dveh milijonov.

So se pa Islandci ravno v letih debelih krav zavedli, kakšen vpliv ima tolikšen turistični razcvet na okolje. Njihove promocijske kampanje so se obrnile k ozaveščanju, predvsem k odgovornemu potovanju po državi. Za eno bolj domiselnih akcij velja Iceland Academy, ki je turiste med drugim učila, kako se primerno obleči, da bodo prenesli neprijazno severno vreme in kako posneti "selfi", ne da bi ob tem zgrmeli v katerega od gejzirov ali padli v prepad.

Vlaganje v infrastrukturo na najbolj odmaknjenih predelih

Trenutno se na Islandiji zaradi porasta okužb z omikronom omejitve zaostrujejo. V skrbi, da ne bi preobremenili zdravstvenega sistema, je do 2. februarja zbiranje omejeno na deset ljudi, lokali in klubi so zaprti, prav tako niso dovoljene prireditve.

Merila uspeha turizma se spreminjajo. Štetje turistov izpodriva skrb za okolje, lokalno skupnost in vračanje k analognemu. Turizem se upočasnjuje, kar je čutiti tako na svetovni, evropski in navsezadnje nacionalni ravni. Islandija bo v prihodnjih letih vložila skoraj devet milijonov evrov v izboljšanje turistične infrastrukture, zlasti tiste najbolj odročne. Mnoge doslej makadamske ceste bodo asfaltirali, zgradili bodo hotele, parkirišča in razgledne ploščadi, uredili nove poti za treking in ustanovili nove nacionalne parke. In če so lani na Islandiji imeli 700 tisoč obiskovalcev, naj bi se po napovedih islandske turistične organizacije letos število turistov podvojilo in doseglo številko 1,3 milijona.

Islandcem je na tem zahtevnem otoku uspelo preživeti trinajst stoletij preizkušenj. Ni vrag, da jim tudi tokrat ne bo.

Avtorica, snemalka in montažerka prispevka je Iris Rupnik, sodelavka našega italijanskega dopisnika Janka Petrovca.