Gradnja žičnice bi razbremenila lokalni promet, zmanjšala onesnaženost in obogatila turistično ponudbo v zalivu. Rim je iz sklada za okrevanje že zagotovil 48 milijonov evrov, a je vse več pomislekov o smiselnosti grobega posega v prostor.

Kabinska žičnica bi od pomorske postaje potnike najprej peljala skozi staro pristanišče, nato pa se od Barkovelj povzpela do Opčin. Prav ta, drugi del načrta, vzbuja največ pomislekov. Obratovanje žičnice bi močno ovirala burja, posek dreves bi lahko sprožil erozijo, poleg tega na območju Nature 2000, ki sega tudi nad svetilnik zmage, ta ni dovoljen.

Krajani opozarjajo tudi na urbanistično neprimernost projekta. Projektu nasprotuje skupina 'Žičnica, ne hvala'. "To bi pomenilo imeti kabine bolj ali manj zraven hiš, enim bi prečkala dvorišče, drugim bi šle mimo okna. Vozile bi od 7. zjutraj do 22. ure zvečer, vsakih 20 sekund," je povedala prebivalka Rossana Millo.

Pretekli mesec se je na shodu proti gradnji žičnice zbralo več kot tisoč krajanov. Poleg okoljevarstvenikov so na grob poseg v veduto mesta opozorili na zavodu za varstvo kulturne dediščine, deželna komisija pa je proučila, da bi žičnica lokalni promet razbremenila zgolj za dober odstotek. Nasprotniki županove zamisli kot alternativo ponujajo tri linije tramvajev.

Tramvaj šest let po nesreči še vedno miruje

Openski tramvaj medtem že šest let miruje, vse od nesreče, ob kateri se je poškodoval tudi del proge. Obnova, ki se je začela septembra 2020 in bi morala trajati samo štiri mesece, še danes ni končana. Pristojni na občinski upravi občutke o nestrokovnosti in namernem zavlačevanju vztrajno zavračajo.

"Gre za izredno kompleksno in težavno naložbo. Na današnji komisiji za transparentnost smo končno predstavili ovire, s katerimi smo se spoprijemali, in tako odstrli vse dvome," je povedala Elisa Lodi iz odbora za infrastrukturo občine Trst.

Tramvaj se je na testno vožnjo v mesto sicer pripeljal že konec aprila, a kot kaže, pristojni inšpektorat še ni prižgal zelene luči. V zraku pa ostaja tudi načrt kabinske žičnice ter z njo 48 milijonov evrov, ki bi jih morala občina investirati do konca leta 2024.