Mount Everest je najvišja gora, Nil najdaljša reka, Sahara največja puščava, Titikaka najvišje ležeče jezero, primat največjega oceana pa pripada Tihemu oceanu. To vemo. Kaj pa še drugi, manj znani in očitni rekordi na Zemlji?
A. P. J.
10. december 2023 ob 19.50
Ljubljana - MMC RTV SLO
Naštejmo še nekaj "najev" – Veliki kanjon v ZDA je najobsežnejši suhi kanjon na svetu, Amazonka je najbolj vodnata reka, kraji ob obali Mrtvega morja, ki leži med Izraelom in Jordanijo, pa so z nadmorsko višino okoli –420 metrov najnižje ležeče kopno na Zemlji. In še slap Angel, ki je najvišji slap na našem planetu, z neprekinjenim padcem 807 metrov in skupnim padcem 978 metrov.
Pobrskali pa smo še za nekaj drugimi zanimivimi podatki o geografiji našega planeta.
Država z najdaljšo obalo: Kanada. Kanadska obala je dolga kar 202.080 kilometrov, kar je več kot petkrat več od obsega Zemlje. To državo v Severni Ameriki obdajajo trije oceani, Atlantski na vzhodu, Tihi na zahodu in Arktični ocean na severu. Država z drugo najdaljšo obalo na svetu je Norveška, sledi ji Indonezija. Kanada in ZDA si poleg tega delita najdaljšo skupno kopensko mejo, dolga je 8893 kilometrov. Foto: Pixabay
Država z največ otoki: Švedska. Morda bi kdo pomislil, da je rekorderka v tej kategoriji Indonezija, verjetno je komu na pamet padel tudi odgovor Filipini. A to ne drži. Po podatkih spletne strani World Atlas tri države z največ otoki na svetu ležijo na severu Evrope. To so Švedska, Norveška in Finska. Švedska ima tako kar neverjetnih 267.570 otočkov, otokov in čeri, velika večina med njimi je neposeljenih. (Otok definirajo kot kopno, ki je ves čas nad površino vode in lahko leži tako v celinskih vodah kot v odprtem morju.) Tudi švedska prestolnica Stockholm leži v arhipelagu, na 14 otokih, ki jih povezuje več kot 50 mostov. Največji otok na svetu je sicer Grenlandija – Avstralija sodi med celine, zato je v tej kategoriji večinoma ne upoštevajo. Foto: Pixabay
Državi, ki mejita na največ držav: Kitajska in Rusija. Kitajska meji na 14 držav: Afganistan, Butan, Indijo, Kazahstan, Kirgizijo, Laos, Mongolijo, Mjanmar, Nepal, Severno Korejo, Pakistan, Rusijo, Tadžikistan in Vietnam. Poleg teh 14 sosed ima Kitajska tudi tri kilometre dolgo mejo z Macaom, ki velja za posebno upravno enoto Kitajske, in 30 kilometrov dolgo mejo s Hongkongom, nekdanjo britansko kolonijo, ki prav tako velja za posebno upravno območje znotraj Kitajske. Kitajska ima tako najdaljšo kopensko mejo na svetu, skupaj meri kar 22.117 kilometrov. Rusija si s Kitajsko deli rekord države, ki meji na največ držav, saj prav tako meji na 14 držav: Azerbajdžan, Belorusijo, Kitajsko, Estonijo, Finsko, Gruzijo, Kazahstan, Latvijo, Litvo, Mongolijo, Severno Korejo, Norveško, Poljsko in Ukrajino. Foto: Pixabay
Država z najvišjim odstotkom pokritosti z gozdom: Surinam. Južnoameriška država Surinam se po podatkih portala World of Statistics uvršča v sam vrh držav, katerih največji delež ozemlja prekriva gozd. Ta je po nekaterih podatkih 93-odstoten, po drugih pa celo 97-odstoten. Povedano drugačno, površina Surinama meri 16,4 milijona hektarjev, od teh 15,2 milijona prekriva gozd. Med najbolj gozdnate države na svetu sodijo še Gvajana, Mikronezija in Gabon, medtem ko sta prav na dnu tega seznama Savdska Arabija in Egipt, kjer je delež poraščenosti z gozdom ničodstoten. Med evropskimi državami sta visoko Finska in Švedska, nedaleč za njima je z 61,5-odstotno prekritostjo ozemlja z gozdom Slovenija. (Na fotografiji je Amazonski deževni pragozd, ki se razteza tudi v Surinam). Foto: AP
Največja država brez dostopa do oceana ali odprtega morja: Kazahstan. Kazahstan je s površino 2.724.90 kvadratnih kilometrov deveta največja država na svetu, v njej živi 18,8 milijona ljudi, kar je ena najnižjih stopenj poseljenosti na svetu, saj na kvadratni kilometer živi manj kot šest ljudi. Najbolj poseljena država brez dostopa do morja je Etiopija, vseh takšnih držav na svetu pa je skupno 44. Pa še en zanimiv podatek – Uzbekistan je ena izmed le dveh držav na svetu, ki nima dostopa do morja, poleg tega pa tudi meji na same take države, ki nimajo dostopa do morja (Afganistan, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Turkenistan). Druga takšna država je Liechtenstein, ki meji na Švico in Avstrijo. Foto: Pixabay
Država, ki ima najvišje ležečo najnižjo točko: Lesoto. Lesoto, država na jugu Afrike, je edina država na svetu, katere ozemlje v celoti leži nad 1000 metri nadmorske višine. Najvišja točka v državi ima nadmorsko višino 3482 metrov, točka z najnižjo nadmorsko višino pa leži na še vedno visokih 1400 metrih – gre za sotočje rek Orange in Makhaleng. Druga na tej lestvici je Ruanda (najnižja točka 950 metrov nad morjem), tretja pa Andora (840 metrov). Na drugem koncu tega seznama so Maldivi, katerih najnižja najvišja točka v državi znaša dva metra nad morjem. Foto: Pixabay
Naseljeni kraj z najvišjo povprečno temperaturo na svetu: Dallol, Etiopija. Danakilska depresija velja za območje z najnižjo nadmorsko višino v Afriki, ta znaša –120 metrov, v njej pa so pred desetletji postavili rudarsko naselje Dallol, ki velja za pekel na Zemlji, saj ima najvišjo povprečno letno temperaturo. Med letoma 1960 in 1966 so izmerili, da ta znaša 35 stopinj Celzija, dnevna temperatura pa se je pogosto povzpela do 46 stopinj Celzija. V Dallolu pade manj kot 200 milimetrov dežja na leto. Za neznosne pogoje ne skrbi le sonce, pač pa iz tal brbotajo vroči vrelci, iz katerih prihaja žveplova kislina. Najvišja temperatura, kadar koli izmerjena na našem planetu, sicer znaša 57,7 stopinje Celzija. Izmerili so jo 13. septembra leta 1922 v kraju Al Azizija v Libiji. Foto: Pixabay
Največje jezero na svetu: Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje). Tudi pri jezerih je cel kup rekorderjev – za največje sladko jezero velja Gornje jezero (Lake Superior) v Kanadi (84.130 kvadratnih kilometrov), za najgloblje Bajkalsko jezero v Rusiji (najgloblja točka –1638 metrov), za najbolj slano jezero Don Juan na Antarktiki (44-odstotna slanost, v Mrtvem morju 'le' 27-odstotna), za najvišje ležeče pa Titikaka v Boliviji (3854 metrov nadmorske višine). Največje jezero na svetu pa je Kaspijsko jezero oziroma morje, ki meri 371.000 kvadratnih kilometrov in leži med Azijo in ruskim delom Evrope. Je polslano jezero, saj ima za tretjino slanosti povprečnega morja. Foto: Pixabay
Največja delta na svetu: delta Gangesa (znana tudi kot delta Ganges-Bramaputra, delta Sundarbans ali Bengalska delta). Gre za rečno delto med Indijo in Bangladešem, široko več kot 350 kilometrov, ki jo sestavlja sotočje rek Ganges, Bramaputra in Megna. Obsega ozemlje v Bengalskem zalivu s površino približno 100.000 kvadratnih kilometrov. Ime je dobila po drevesu sundari, ki raste na močvirnatih območjih. Na tem območju živijo tudi bengalski tigri. To je obenem tudi največja in najhitreje rastoča delta na svetu. Foto: AP
Najvišji ognjenik na svetu: Ojos del Salado. To je ogromen ognjenik, ki leži na meji med Argentino in Čilom v gorovju Andi, ki z dolžino 7000 kilometrov veljajo za najdaljšo gorsko verigo na svetu. Vrh ognjenika Ojos del Salado je visok 6893 metrov in je obenem tudi najvišji vrh Čila. Le na samem vrhu je pokrit s snegom, sicer pa je prepreden z množico kraterjev. Ognjenik obsega površino med 70 do 160 kvadratnih kilometrov, v enem izmed njegovih kraterjev pa na višini 5900 metrov leži tudi najvišje vulkansko jezero na svetu. Foto: Wikipedia Commons
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje