Pred epidemijo covida-19 so v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani vsako leto organizirali tradicionalni bolšji sejem, kjer je potekala izmenjava rastlin, to pa letos ni mogoče. Izmenjevalnico so tako nadomestili z dnevom odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko po znižani ceni ogledali rastlinjak in kupili sadike, tam pa bodo tudi vrtnarji, ki bodo nudili vrtnarske nasvete. Med drugim pa bosta v notranjosti potekala tudi voden ogled po semenski banki in obisk tropskega rastlinjaka.
Glavni cilj dneva naj bi bilo obiskovalce seznaniti z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, ki so ključne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. "Na ta dan lahko obiskovalci marsikaj izvedo in pobliže vidijo rastline. Zdaj, ko prihaja pomlad, jih je začelo rasti veliko. Ker pa smo v mestu, na to pozabljamo," je poudaril direktor botaničnega vrta Jože Bavcon in doda, da zato poskušajo ljudi čim bolj ozaveščati o pomenu avtohtonih vrst, ki se lahko uporabijo za različne stvari.
Tudi najvišji stolp v Sloveniji bo končno lahko sprejel obiskovalce
Svoja vrata bo prvič letos obiskovalcem odprl tudi stolp Vinarium v Dolgovaških goricah. Najvišji stolp v Sloveniji, ki so ga odprli septembra 2015, namreč že od lanskega oktobra ni imel obiskovalcev. Čeprav je bil zaprt skoraj štiri mesece, si ga je lani sicer ogledalo več kot 62.000 obiskovalcev.
Prvomajski prazniki naj bi vedno pritegnili veliko gostov – pred dvema letoma je prav 1. maja stolp obiskalo kar 2121 obiskovalcev, kar pa je za 53,5 metra visok stolp predstavljalo rekordno število. Rekorden mesečni obisk z 18.246 obiskovalci pa so imeli lanskega septembra.
V letu, ko je Slovenija evropska gastronomska regija, bo tudi na Vinariumu v ospredju kulinarika. Svoje dejavnosti usmerjajo v promocijo ohranjanja prepoznavnosti lokalne kulinarike in spodbujanje ponudnikov k inovativnosti pri pripravi jedi. Te bodo obiskovalci lahko pokušali ob obisku Lendave v gostilnah in pri ponudnikih v kulinaričnih hiškah pri stolpu. Ob sproščenih epidemičnih ukrepih pa bodo tudi letos poleti pripravili posebno kulinarično doživetje – večerjo z razgledom na stolpu.
26. aprila bodo odprli tudi razpršeni Hotel Vinarium, ki je zaživel pred dvema letoma. V mreži ponudnikov, ki jih združuje Zavod za turizem in razvoj Lendava, je 11 vinskih kleti z butično ponudbo, namenjenih prenočevanju turistov. Obiskovalci bodo morali biti testirani na novi koronavirus ali imeti dokazilo o prebolelosti oziroma cepljenju.
Občina Lendava namerava v prihodnje postaviti dobrih 500 metrov dolgo progo z dvema jeklenicama, ki naj bi se začela na lesenem stolpu blizu Piramide, najvišje točke Lendavskih goric, in končala pri Vinariumu. V načrtih pa imajo tudi projekt s postavitvijo gondole, ki bi razgledni stolp povezovala s starim mestnim jedrom in restavracijo ob stolpu.
Razgled s 43-metrske razgledne ploščadi v Kopru
Tudi Turistično-informacijski center Koper (TIC) v Pretorski palači je zaradi omejitev za zajezitev širjenja koronavirusa lani jeseni, tako kot večina drugih centrov po Sloveniji, zaprl svoja vrata. TIC, ki je trenutno v fazi prenove in naj bi v prenovljeni podobi zasijal še pred poletno sezono, pa je zdaj za obiskovalce znova odprt, in sicer med 9. in 17. uro. V času odprtja TIC-a je mogoč tudi ogled koprskega zvonika.
Zvonik na Titovem trgu je ena od najbolj priljubljenih mestnih znamenitosti, tudi zaradi čudovitega razgleda. 54 metrov visok mestni stolp ima razgledno ploščad na višini 43 metrov, do tam pa mora obiskovalec prehoditi 204 stopnice. Zvon sv. Nazarija, ki je v zvoniku, je najstarejši delujoči zvon v Sloveniji, ulit pa je bil v Benetkah v livarni mojstrov Jakoba in Nikolaja leta 1333.
S pletno znova na Blejski otok, po Poti med krošnjami Pohorje do edinstvene pohorske narave
Obiskovalcem je znova na voljo tudi obisk Blejskega otoka, na katerem stoji cerkev Marijinega vnebovzetja. Na otoku si ljudje lahko privoščijo tudi tradicionalno slovensko potico in domači sladoled, prevoz s pletno, ki je del slovenske nesnovne kulturne dediščine, pa bo organiziran v času obratovanja ponudbe na otoku – ta bo sicer odprt vse dni v tednu. Najkrajša pot na otok vodi iz vasi Mlino, kjer se je pletnarstvo tudi razvilo, znanje Mlinanov pa se je prenašalo in se še prenaša iz roda v rod.
Malce dlje je odprta že Pot med krošnjami Pohorje, ki leži na vrhu Rogle. Na nadmorski višini 1517 metrov naj bi ljudje na poti, dolgi en kilometer, lahko odkrivali edinstveno pohorsko naravo. Gozdna pot naj bi tudi z informacijskimi tablami obiskovalce učila o naravnih procesih v gozdu, kako jih zaščititi, in delila zanimiva dejstva o tem, kaj gozd in njegovi prebivalci potrebujejo za življenje.
Enosmerna pot na prostem omogoča zagotavljanje varnostne razdalje najmanj 1,5 metra do drugih obiskovalcev, ob vzponu na 37-metrski stolp pa so obiskovalce pozvali, naj se držijo leve strani. Medtem ko je tobogan zaprt, pa je trgovinica s spominki odprta vse dni razen nedelje.
Kot v drugih regijah sta se tudi na Veliki planini, kjer sicer nihalka obratuje že od 12. aprila, odprla terasa gostilne Zeleni rob in letni vrt Pod žičnico. Tako nihalka kot tudi sedežnica pa obratujeta vsak dan do 17. ure. Uporaba žičniških naprav in njim pripadajočih prog je dovoljena osebam, ki upravljavcu naprav predložijo potrdilo o cepljenju ali pa negativni izvid testa na novi koronavirus, ki ni starejši od sedmih dni, ter otrokom do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje