Predsednik Društva Laufarija Cerkno Tomaž Lahajnar je za STA pojasnil, da bodo izvedli tradicionalni program, ki zajema sprevod po ulicah in branje obtožnice. Tako bodo organizirali v živo tradicionalno prireditev na pustno nedeljo in pustni torek. Na ogled je vabljena širša javnost, brez posebnih omejitev. Logistično bo to velik zalogaj, saj po navadi priprave na laufarijo trajajo več tednov, zdaj pa bodo morali vse izvesti v nekaj dneh. "K sreči imamo veliko članov, prostovoljcev, ki se znamo organizirati. Po navadi smo zadevo urejali že od novega leta," je dejal.

Izvedba v živo je pomembna za ohranjanje tradicije. "Smo staromodni. Obtožnica se po običaju bere v živo, lani smo malo popustili, letos pa bi res radi to znova izvedli v živo. Tudi povorko je najbolj pristno videti v živo," je še povedal Lahajnar.

Običaj s prvo svetovno vojno začasno zamrl, a so ga uspešno oživili

Laufarija v Cerknem je pustni običaj, ki izhaja še iz poganskih obredov. Pisnih gradiv o njenem nastanku ali izvoru ni, pozna se samo ustno izročilo. Zaradi različnih vzrokov običaj ni bil živ od začetka prve svetovne vojne do leta 1955. Takrat so domači fantje na pobudo domačina Petra Breliha in pod strokovnim vodstvom Nika Kureta začeli obnovo običaja in po dolgem času je laufarija spet zaživela v predpustnem času leta 1956 in z nekaterimi poznejšimi dopolnitvami takšna živi še danes. Laufarska družina šteje 25 likov in 26 mask (en lik ima namreč dve maski), ki so vse, z izjemo ene, izrezljane iz lipovega lesa, piše na spletni strani društva Laufarija Cerkno.

Ptuj: Povorke ni mogoče organizirati tako hitro

Kljub sprostitvi ukrepov pa se za enak korak niso odločili organizatorji tradicionalno največjega in mednarodno obarvanega karnevala na Ptuju, kjer Kurentovanje že drugo leto zapored uradno poteka v spletni obliki. Kot so sporočili iz Zavoda za turizem Ptuj, nedeljske povorke v tako kratkem času ne moremo izvesti v organizirani obliki. Organizacija povorke v manjšem obsegu sicer za njih ne bi predstavljala prevelikih ovir, saj so s skupinami že dobro utečena ekipa, a težavo predstavljajo potrebna dovoljenja, ki jih ni mogoče pridobiti v enem tednu.

Kljub takšni odločitvi, ki so jo sprejeli že sredi januarja, da bi se v primeru neugodnih razmer izognili visokim stroškom organizacije, ki bi jih morali poravnati tudi, če bi prireditev odpadlal, bodo v ptujskem organizacijskem odboru popestrili dogajanje v času pustnega konca tedna, prav tako pa bodo poskrbeli, da bodo obiskovalci ob obisku najstarejšega slovenskega mesta začutili pravi pustni utrip.

Že ob sobotnem začetku sicer spletnega Kurentovanja se je na ptujskih ulicah zbralo veliko tradicionalnih pustnih mask iz lokalnega okolja na čelu s kurenti. Podobno se je zgodilo tudi lani, ko prav tako povorke ni bilo, a se je po starem mestnem jedru neorganizirano sprehodilo nekaj skupin po več deset kurentov, zbralo pa se je tudi kar lepo število gledalcev.