Pot je prehodilo med 3500 in 4000 pohodnikov. Pot so začeli v starem mestnem jedru Višnje Gore med 7. in 10. uro. Izbrali so lahko med dvema dolžinama poti, krajšo 12-kilometrsko in daljšo 18- oziroma 23-kilometrsko.

Od Hiše kranjske čebele v starem mestnem jedru je krajša pot pohodnike vodila mimo razvalin višnjanskega gradu do Polževega, mimo Vrhov in naprej do Muljave. Daljša pot pa se v vasi Oslica odcepi in je pohodnike peljala najprej na Krko (18 kilometrov) in nato na cilj na Muljavi (23 kilometrov).

Letošnji pohod je potekal pod geslom "Jurčič za en dan". Poseben čar mu je dodala pustna sobota, zato so se številni pohodniki na pot podali v pustnih maskah pisatelja Jurčiča in drugih Jurčičevih literarnih junakov.

Golob: Kot Krjavelj najdite v sebi pogum in drznost

Po dobrih treh urah razgibane poti so pohodniki prispeli do Jurčičeve domačije na Muljavi, kjer so si lahko ogledali pisateljevo rojstno hišo, prisluhnili pripovedovanju Jurčičevih zgodb, sodelovali v Jurčičevem knjižnem kvizu ivanške knjižnice ter se družili z Jurčičevimi junaki.

Na zaključni slovesnosti je pohodnike pričakal slavnostni govornik, župnik Martin Golob, ki je v nagovoru poudaril pomen Jurčičeve literarne zapuščine. Udeležence pohoda je pozval, naj kot Krjavelj v sebi najdejo pogum in drznost ter naj jih beseda o ljubezni vedno nagovori.

Obiskovalcem je še zaželel, "naj bodo ponosni Slovenci, naj berejo slovensko literaturo in se učijo lepih Jurčičevih vrednot".

Jurčič (1844–1881) je s prvim slovenskim romanom Deseti brat (1866) postavil temelje slovenske pripovedne proze, deloval je tudi kot urednik, založnik, dramatik in časnikar. Njegova dela so prevedena v več kot 50 jezikov, med katerimi prednjačijo slovanski.

Rodil se je na Muljavi na Dolenjskem, njegov oče pa je prišel iz Jablanc pri Kostanjevici na Krki. Jurčičeva domačija na Muljavi je obnovljena in sodi med spomenike slovenskega kmečkega stavbarstva.