Machu Picchu v Peruju velja za enega najbolj slavnih arheoloških krajev na svetu. Mesto na vrhu 2430 metrov visoke gore v Andih so zgradili Inki v 15. stoletju, natančneje okoli leta 1420, in je presenetljivo dobro ohranjeno, čeprav stoji na potresnem območju. Zgradili so ga brez gradbenih strojev, posebnega orodja in celo brez malte, pa vendar je kljubovalo teku stoletij. Namenjeno naj bi bilo pripadnikom višjega sloja, ki so sicer živeli v inkovski prestolnici Cuzco, kažejo dokumenti.

Ko so Španci pozneje osvojili inkovsko ozemlje, so Machu Picchu opustili, zapuščen in pozabljen od vseh pa je globoko v Andih ostal kar nekaj stoletij – do Binghamovega odkritja leta 1911.

Novi ali Stari vrh?

A nedavno so raziskovalci odkrili še nekaj zanimivega – da Inki mesta niso imenovali Machu Picchu, kar bi lahko iz inkovskega jezika quechua prevedli kot "Stari vrh", ampak so zanj imeli ime Huayna Picchu – prva beseda pomeni "mlad ali nov", druga pa "vrh", torej "Novi vrh", trdi ameriška profesorica antropologije Emily Dean.

Do enakega odkritja, a po drugi poti, je prek preučevanja različnih zemljevidov in zapiskov prišel tudi perujski zgodovinar Donato Amado Gonzales, piše CNN. Odkril je dokument iz daljnega leta 1588, v katerem je bilo zapisano, da so prebivalci pokrajine Vilcabamba "razmišljali o vrnitvi na Huayna Picchu". Gonzales je spomnil tudi na Binghamove besede, da ni prepričan, kako se mesto, ki ga je odkril, sploh pravilno imenuje.

Dean je dejala, da domnevna napaka v imenu ni presenetljiva, saj mnogi neperujski raziskovalci niso dobro razumeli jezika quechua, poleg tega pa se niso prav veliko ukvarjali z raziskovanjem imen mest in krajev.

Kljub novim odkritjem pa se oba strinjata, da je malo verjetno, da bi Machu Picchu tudi uradno preimenovali v Huayna Picchu, saj je to ime natisnjeno v mnogih knjigah, člankih, pravnih dokumentih in turističnih vodičih. "Ime Machu Picchu slovi po vsem svetu, vsi ga poznajo, zato ne bi imelo velikega smisla, da bi se v Peruju odločili za spremembo," je dodala Dean.