Seveda jo lahko najdemo manj kot dan letalske vožnje na vzhod ali zahod, ampak tam je po navadi tako drugače, da tudi vremenu rečejo vročina, pripeka, visoka vlaga. In nam je hitro preveč. Ampak takemu počutju se da tudi pobegniti, in to ne tako daleč, kar v Evropi.

Na zahod je potrebno iz Slovenije kakih pet ur letenja in verjetno še kaj vožnje do letališča in takrat pristanemo na otoku, ki je bližje Afriki kot Evropi. Tisoč kilometrov ga loči od Evrope in samo 500 kilometrov od Afrike. Pa še zmeraj smo v evropski državi in še zmeraj lahko v denarnici nosimo samo evre, večinoma portugalske. Temu otoku pravijo tudi otok lesa ali Madeira v današnjem jeziku. In pripada Portugalski že skoraj 600 let.

Drugo leto bodo na veliko praznovali častitljivo obletnico, ko sta otok Madeira in njegovega soseda, otok Porto Santo, (ponovno) odkrila portugalska pomorščaka João Gonçalves Zarco in Tristão Vaz Teixeira. Zagotovo nista bila prva, saj o dveh otokih v Atlantiku pišejo že rimski vojaški poveljniki pred Kristusom, pa tudi romantična zgodba iz 14. stoletja o dveh angleških zaljubljencih, Robertu Machimu in Anni d'Arfet, ki sta zbežala iz Anglije in zaradi viharja nasedla na obali Madeire v kraju danes po njih imenovanem Machico.

Ustavil se je tudi Kolumb

Portugalci so odkritje otoka v 15. stoletju vzeli zares, saj se je ravno začelo obdobje velikih pomorskih odprav in odkrivanj oddaljenih dežel. Otok je bil prikladno daleč od znane evropske celine, da je bil prvo večje počivališče na poti proti daljnim otokom in celinam. Tudi Krištof Kolumb si ga je izbral za postanek, in to v časih, ko je bil še čisto navaden trgovec s sladkornim trsom. Še dolgo pred svojimi slavnimi potovanji.

Otok ni zelo velik, saj ima samo 801 kvadratni kilometer, in je torej malo manjši kot otok Lanzarote na Kanarskih otokih, pa vseeno skoraj trikrat večji od Korčule. Tudi po prebivalcih je zmerno naseljen, čeprav ima 250.000 ljudi, zato pa je glavno mesto s 110.000 prebivalci kar gosto naseljeno, ima kar 310 ljudi na km2.

Otok večne pomladi

Na Madeiro pobegne tisti, ki ima rad pomlad, in to take, večne vrste. Večnost pripisujemo zato, ker je najnižja povprečna temperatura januarja 16 ⁰Celzija, avgusta in septembra, ko je tam res vroče, pa je povprečje dobrih 22 ⁰ Celzija. Tudi najnižja in najvišja dnevna temperatur je januarja med 13 in 19 ⁰, v zrelem poletju pa med 19 in 25,5 ⁰ Celzija. Vročinski val rečejo temperaturi okoli 27 ⁰. Če ni to lepo podnebje …

Pravzaprav tudi dejansko je lepo, saj debelih bund na Madeiri turist ne potrebuje. Zmeraj zadoščajo lahka oblačila in tudi kratke rokave lahko oblečete hitro. Take vsaj so oblačilne navade turistov, domačini pa imajo očitno drugačne telesne termometre, saj so med najbolj oblečenimi na otoku prav oni.

V zgodnji dobi osvajanja je k priljubljenosti Madeire pripomogla prav temperatura na otoku, saj je podnebje primerno za rast sladkornega trsa in tako je bila Madeira konec 15. stoletja zelo velika pridelovalka sladkorja, celo največja na svetu. Zanimivo, kdo je Portugalcem pomagal pri izkoriščanju naravnih možnosti: svetovalci s Sicilije, finančniki iz Genove in trgovci iz Nizozemske. Vsi pa zaradi tega, da pobegnejo monopolu Benečanov.

Sladkor se je po gospodarski pomembnosti za Madeiro umaknil vinogradništvu v 17. stoletju, saj je imela portugalska kolonija Brazilija bistveno boljše podnebne razmere. Od takrat pa vse do danes je vinarstvo pomembno za ekonomijo in za gastronomijo, celo tako, da je eden od bolj znanih stavkov, ki prihajajo iz Madeire "Bi še enega Madeirčana, draga?".

Madeira vino je nekaj posebnega predvsem zaradi postopka staranja, saj vino ogrejejo na 55 ⁰Celzija, in to temperaturo vzdržujejo vsaj 90 dni. Daljša kot je ta doba, boljše je vino … Vina najboljše kakovosti so starana tudi 20 ali 100 let … Samo zaradi kakovosti, pravijo proizvajalci …

Odlično podnebje za cvetje

Naravna podnebna toplota otoka je idealna tudi za rastline, predvsem za vzgojo rož. In Madeirčani znajo to pokazati vsem obiskovalcem.

Predvsem v aprilu imajo vsako leto največji turistični dogodek na otoku, imenovan Festival cvetja. V soboto so glavni nastopajoči otroci, in to od predšolskih do mladine v najboljših letih. Vsak s svojo cvetlico ali starejši s cvetličnim aranžmajem, kjer je ena roža bolj pisana od druge. Otroška cvetlična parada se začne dopoldne in traja skupaj z dodatnim programom kar dve uri.

Glavni dogodek festivala pa je nedeljska popoldanska parada odraslih, kjer nastopa devet vasi iz vseh koncev Madeire. Vsaka vas se predstavi s svojim cvetličnim aranžmajem na res velikem tovornjaku, prepolnim cvetja in z nastopajočimi vaščani, ki pred tovornjakom ali za njim zaplešejo v izjemno pisanih oblačilih in še dodatno so okrašeni s cvetjem okoli las ali na oblačilih.

Res izjemno je videti preštevilne cvetlične aranžmaje, za povrhu pa še gledati portugalske plese in poslušati njihovo glasbo. Lepa paša za oči in za dušo je to. Množice turistov so pobegnile iz svojih najverjetneje hladnih krajev in prišle uživat v toploto Madeire in barvitost cvetja.

Vino vabi

Festival cvetja je aprilski dogodek in najbolj turistično obiskan, skupaj z Madeirčani pa lahko praznujemo tudi septembra na vinskem festivalu septembra ali ob novem letu na, kot pravi Guinnessova knjiga rekordov leta 2007, največjem ognjemetu na svetu. Mini izvedba tega ognjemeta je tudi vsako soboto v juniju s samo 20-minutnim spektaklom. Ampak vredna ogleda.

Glavno mesto Funchal je na jugu otoka in kot tako je izhodišče za vse oglede otoka. Lokalne agencije so vesele, če se odločite za vodeni program, kjer celodnevni ogled stane približno 25 evrov in vsa odpeljejo na vzhod ali zahod, na severovzhod ali severozahod.

Seveda imate tudi individualne možnosti pohajkovanja ali z najetim avtom ali z lokalnim avtobusom. Posebno zadnja možnost je res zanimiva, saj avtobusi mimo precej prepadnih cest vozijo hitro, včasih za tuje potnike celo prehitro. Ampak načeloma zmeraj pridejo na končni cilj.