Že 18 let se 11. decembra po svetu praznuje mednarodni dan gora, pomen gorskega sveta, ki v Sloveniji predstavlja kar 40 odstotkov površine, pa je po mnenju podpredsednika planinske zveze Martina Šolarja veliko več kot le cilj za osvajalce.

"Gore same po sebi, ljudje, ki živijo v gorah, dobrobiti in proizvodi iz gorskega sveta, voda, hrana, gorsko kmetijstvo in ne nazadnje tudi pomen gora za gorski turizem oziroma za planinstvo v najširšem pomenu," je naštel in dodal, da prav v tem zadnjem širša javnost najde najpogostejšo miselno povezavo z gorami.

Ob tem je opozoril, da v naravo, hribe in gore, ki pokrivajo kar 22 odstotkov vse kopne površine na Zemlji, zahaja vse več ljudi, ne gre pa samo za organizirane planince, člane planinske zveze – v gore naj bi redno hodilo več kot 300.000 Slovencev. Tudi zaradi pandemije covida-19 se je obisk gora zelo povečal, kar naj bi bilo dobro, saj je veliko ljudi obljudena mesta zbiranja zamenjalo z naravo in gorami. Pri tem se porajata vprašanji, ali je takšna množičnost dobra in ali so gore pripravljene na tako obleganje – letošnja tema mednarodnega dneva gora je posvečena trajnostnemu turizmu v gorah.

"Vse stremi k naravi, h goram, a se veliko ljudi pri tem ne zaveda občutljivosti in krhkosti gorskega sveta, številni pa se v gore odpravljajo nepripravljeni," je poudaril Šolar in dodal, da je novince vseeno treba ozavestiti glede načel previdnosti, trajnosti in odgovornosti. "S pravim odnosom do narave v gorskem svetu jo bomo ohranili. S trajnostnim in usmerjenim planinskim turizmom bomo spoštovali tudi kulturne in duhovne vrednote ter vrednote življenja ljudi, ki v gorah živijo," je še pojasnil, pohodnike pa pozval, da v gore zahajajo spoštljivo, pripravljeni nanje in varno. "Varno v gore je hkrati tudi enako trajnostnemu planinskemu turizmu."