In to tam, kjer državo, močno odvisno od turizma, najbolj boli. Egipt zares vabi z dvema podobama – piramidami in morjem.

Prve za turiste, ki jih bolj zanima kultura in zgodovina nekoč tako veličastnega imperija, drugo bolj za čarterske dopustnike, ki iščejo bolj ali manj zgolj all-inclusive hotelsko ponudbo in plažo, generični oddih v eni od brezdušnih belih betonskih škatel v še enem letoviškem mestu. V resnici bi lahko bili kjer koli na svetu.

Mesta, kot sta Hurgada in Šarm el Šejk, so danes sinonim za tovrstni turizem. Priljubljena tako med slovenskimi dopustniki kot ruskimi, ki so jim po začetku vojaških operacij v Ukrajini februarja lani vrata zaprle vse države Evropske unije, zato je njihova koncentracija na destinacijah, kot so Rdeče morje, Črna gora in Dubaj, v zadnjem letu še toliko večja.

Za enega od njih, 23-letnega Vladimirja Popova, je bil oddih v Hurgadi usoden. Popov je 8. junija plaval nedaleč od obale, ko ga je napadel morski pes in pokončal pred zgroženo ladjo turistov – ki sicer niso bili dovolj zgroženi, da ne bi celotnega masakra snemali.

Ribiči so morskega psa kasneje ujeli, ga prepeljali na obalo, kjer so ga obiskovalci plaže in turisti v besu pokončali – nato pa se slikali z okrvavljenim kadavrom za selfije.

Morskega psa, v katerem so bili še deli telesa nesrečnega ruskega mladeniča, so zdaj na Pomorskem institutu Rdečega morja balzamirali, mumijo živali pa nameravajo razstaviti v muzeju instituta, je poročala Al Arabiya.

Za državo, ki je k svetovni zgodovini prispevala s Tutankamonovo mumijo, piramidami in sfingami, kar precejšen padec.

Ima Egipt težave z varnostjo?

Napadi morskih psov sicer v Egiptu, kjer živi kar 49 različnih vrst te živali, niso ravno redki, zadnji, tudi zato, ker je bil ujet na viralni videoposnetek, pa je prisilil oblasti, da končno konkretneje naslovijo to nevarnost, ki ne vpliva ravno blagodejno na turizem.

Ker če v Hurgadi ne smeš v morje, ti v resnici ostanejo samo še z vodo razredčeni koktajli v hotelskem baru. Tako je leta 2010 po seriji napadov morskih psov turizem v tem delu krepko upadel, še več smrtonosnih napadov pa je bilo v letih 2015, 2018 in 2022.

"Mesto se je odločilo, da pošlje reševalne ekipe na vse plaže in se usklajuje s pristojnimi oblastmi, da bi zagotovili varnost turistov. Prav tako nameravamo turiste poučiti o varnosti v vodi in spoštovanju okolja – bodisi če se potapljajo ali pa samo plavajo, nekaj, na kar že nekaj časa opozarjajo potapljaški centri, ki so sicer odlično opremljeni za vse situacije in reševanja v vodi," je za Arab News povedal Nader Allam, namestnik prvega moža Šarm el Šejka.

Ne, tisti teden nikakor ni bil dober za Egipt. Le nekaj dni po napadu morskega psa so trije britanski turisti umrli v požaru na krovu turistične ladje ob obali letoviškega mesta Marsa Alam. "Ima Egipt težave z varnostjo?" se je spraševal na naslovnici The Telegraph. Ne ravno vprašanje, na katero bi si oblasti želele odgovarjati.

Zaprašeni muzej bleščeče zgodovine

"Egipt je varen in blagoslovljen," skušajo morda malce preveč obupano obiskovalce pomiriti transparenti v Egipčanskem muzeju, nekoč veličastni, danes pa precej načeti stavbi iz 19. stoletja, v kateri (za zdaj še) gostijo največjo zbirko egipčanskih artefaktov na svetu.

Nekaj očarljivega je na muzeju, ki je videti kot iz nekih drugih časov, iz časov prvih arheologov, raziskovalcev in kolonialnih odprav na sever Afrike. Nedvomno je videl boljše čase.

Obledeli omet se lušči, stropna okna tako umazana, da sonce komaj še posije skoznje, kredence z mumijami zaprašene, dotrajani leseni sarkofagi pa zloženi v njih kot v kapsulskem hostlu in pozabljeni v stranskih traktih muzeja.

V posameznih razstavnih omaricah s skarabeji in nakitom kraljic zeva praznina, v temačnejših kotih muzeja pa so sarkofagi nakopičeni drug na drugega, da ne veš, ali so se jih naveličali vzdrževati ali pa že čakajo na selitev v tako zelo opevan novi Egipčanski muzej, megalomansko, 81.000 kvadratnih metrov veliko, milijardo dolarjev drago konstrukcijo tik ob piramidah v Gizi, ki so jo začeli graditi leta 2012, odprtje pa se napoveduje že leta, a ga tudi prestavljajo že leta.

Najprej je bil izgovor pandemija, nato vojna v Ukrajini, saj si oblasti želijo enako megalomansko odprtje z mednarodnimi gosti, a potem slišiš po ovinkih, da niti cesta, ki vodi od starega v novi muzej, še ni zares dokončana.

Promet v Kairu in Kairo sam sta kot divji zahod. Prometna pravila tu ne veljajo, taksiji vijugajo med konjskimi vpregami, motorji s tudi po štirimi otroki na njih brzijo mimo pouličnih prodajalcev z lepinjami, pešci skoraj samomorilno skačejo pred drveča vozila s kletkami perjadi in kombije z goro lubenic. Nekje ob cesti gori avtomobil, shirane mačke pa se motajo okoli kupov smeti.

Zvok hup in naglega zaviranja se meša s hipnotičnimi klici k molitvam mujezinov iz mošej in prahom. Tisti teden ga je bilo še več, nekatera parkirana vozila so apokaliptično prekrita s plastjo peska, potem ko je prestolnico prešel silovit peščeni vihar. Še ena priložnost za viralne posnetke, a tudi še ena atrakcija, ki si je turistična zveza ne želi oglaševati.

Piramide kot priložnost za hitri zaslužek

Raje se osredotočajo na preverjene adute, kot so piramide, a tudi te so v zadnjem času deležne kar nekaj kritik, predvsem zaradi goljufanja turistov s cenami in dodatnimi, "skritimi" doplačili. Za kamele. Konjsko vprego. "Muzej papirusa", ki je v resnici trgovina s spominki. Tisto, ko veš, da te bodo opetnajstili, pa te še vedno opetnajstijo.

Po spletu je pred dnevi zakrožil posnetek ameriškega blogerja, ki objavlja na Tik Toku, Carmieja Sellitta (@touchdalight), ki je razkril tri razloge, "zakaj ne bi smeli nikdar obiskati piramid", pri čemer je navajal predvsem, kako naporno je lesti v piramide, kjer v notranjosti ni klime.

Ton posnetka je bil sicer ironičen, a vsi tega niso dojeli in v slabem tednu je bil omenjeni Tik Tok za egiptovsko javno podobo kaplja čez rob.

S pandemijo zastal vzpon turizma

Egiptovski turistični sektor zadnja leta sicer dosega dokaj konstantno rast, pri čemer je bilo še posebej dobro leto 2019, ko je državo obiskalo rekordnih 13,1 milijona obiskovalcev, s čimer je v egiptovsko blagajno kapnilo okoli 13 milijard dolarjev.

A kot drugje po svetu, je tudi tu turizem skoraj popolnoma ustavila pandemija covida in leta 2020 so prihodki od turizma upadli za 70 odstotkov v primerjavi s predpandemičnim letom. Ker je egiptovski turistični sektor eden najpomembnejših rezerv tujih valut, skupaj z izvozom in prihodki od Sueškega kanala, je upad turizma povzročil kronično pomanjkanje rezerv tujih valut in posledično padec BDP-ja.

Od začetka leta dalje sicer turizem opazno okreva, ministrstvo za turizem pa si je za cilj zastavilo 15 milijonov turistov v letošnjem letu in 30 milijonov leta 2028, pri čemer največji trg ostaja Evropa z nemškimi turisti na čelu.

Da bi turizem spodbudili, so oblasti z januarjem letos uvedle turistične vizume ob prihodu, bolj fokusirano so se lotile razvoja infrastrukture in modernizacije letališč, pomembno vlogo v pozicioniranju Egipta kot resnega akterja na Bližnjem vzhodu je odigrala konferenca o podnebnih spremembah COP27 novembra lani.

Dubaizacija Kaira

Da bi razbremenili prometni kaos, 45 kilometrov vzhodno od Kaira pospešeno gradijo "Novo administrativno prestolnico" (NAC; ime zanjo še iščejo prek natečaja na spletni strani), eno tistih umetnih šablonskih mest v puščavi, ki pa je deležno kar nekaj kritik javnosti, saj v njem vidijo še eno odlivanje denarja v žepe skorumpiranih oblasti in "dubaizacijo" Kaira s klimatiziranimi nakupovalnimi središči, premožnimi ženami bogatašev s poenotenimi obrazi klana Kardashian in bliščem, ki si ga povprečni Kairčan ne more privoščiti.

Ambiciozne cilje so si zastavili tudi na gastronomskem področju in prejšnji teden izpeljali prvi mednarodni Kairski teden hrane (Cairo Food Week), ki je lokalne kuharje združil z nekaterimi največjimi mednarodnimi kuharskimi imeni, kot so Massimo Bottura, Shoji Natsuko, Jessica Rosval, Himanshu Sani in Mitsuharu Tsumura - Maido.

Razkorak med dekonstruiranimi Botturovimi lazanjami in poskusi visoke kuhinje s foie grasom in tartufovim oljem (ker bo to zagotovo všeč uglednim gostom iz tujine) je bil sicer orjaški, a našlo se je tudi nekaj skritih biserov, kot so odlični žar Babe Abdoja, pečene prepelice pri Andrii El Mariouteyi, polnjeni golobi v Abou El Sidu in meze v Zoobi, preprosti in nepretenciozni, a okusni franšizni obedovalnici, ki je na seznamu 50 najboljših restavracij Bližnjega vzhoda uvrščena na visoko deveto mesto.

To ne pomeni, da ima Kairo potencial, da postane nova gastronomska destinacija, kot je to v zadnjih letih uspelo Dubaju, ima pa zagotovo ponuditi več kot samo vseprisotni košari (egiptovska nacionalna jed iz testenin, praženega riža in leče s paradižnikovo omako ter praženim česnom in čebulo), s katerim so me na vsakem koraku hranili na mojem prvem obisku Egipta pred 18 leti.

Egipt vsekakor ima visokoleteče cilje na vseh področjih, kar dokazuje tudi ambiciozni načrt "Egypt Vision 2030", s katerim si je vlada Abdela Fattaha Al-Sisija zadala osem glavnih nacionalnih ciljev v skladu s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov (SDGs) na področju gospodarstva, sociale in okolja. Kako v te načrte sodi nagačeni plenilski morski pes, še ni popolnoma jasno.