V Beli Cerkvi se je zbralo veliko udeležencev ocenjevanja in obiskovalcev, ki so prišli okusit kruh in vinjevrško ajdovo pogačo z orehi. Komisija opaža, da so hlebci kruha iz leta v leto popolnejši tako po obliki kot okusu, predvsem pa se veselijo, da se tradicija prenaša iz roda v rod, saj so na ocenjevanju sodelovali tudi najmlajši iz vrtcev in šol.

Pomembna sta videz in okus kruha
Ocenjevali so zunanji videz kruha, ki mora biti v obliki hlebca, videz sredice, vonj in debelino skorjice ter vonj sredice, okus, topnost skorje in sredice, poroznost in elastičnost kruha. Kruh bi izločili samo v primeru, če ne bi bil dovolj pečen. Na ocenjevanje so prinesli udeleženci več vrst hlebcev kruha, ki so jih razdelili po kategorijah, in sicer pšenični kruh, rženi (80 % ržene in 20 % pšenične), iz drugih krušnih vrst žita, mešani kruh (na primer 1/3 koruzne moke ali ajdove, preostalo je lahko pšenična), kruh posebnih vrst z različnimi dodatki (divji šparglji, bučna semena …), ki ga je bilo letos največ, in praznični kruh, je pojasnila Elizabeta Verščaj, predsednica komisije državnega ocenjevanja kruha.

Podelili so kar 51 zlatih priznanj
Na ocenjevanju imajo udeleženci možnost doseči 80 točk. Zahvalo prejmejo udeleženci z manj kot 60 točkami, bronasto priznanje prejmejo udeleženci, ki dosežejo 60‒60,9 točk, srebrno 70‒74,9 in zlato 75‒80 točk. Letos je en hlebec kruha prejel zahvalo, bronastih priznanj so podelili 32, srebrnih 64 in zlatih 51. Podelili so tudi deset plaket za trikrat zaporedoma osvojeno zlato priznanje za kruh iste kategorije, kar pomeni, da je narejen iz iste vrste moke v vseh treh letih.

Med zlatimi priznanji sta letos prejela največ točk ‒ 79,83 kruha iz bele pšenične moke, ki sta ju spekli Marija Jakše iz Malega Podljubna pri Novem mestu in Ana Zupančič z Jezera pri Trebnjem, takoj za njima pa se je ravno tako z zlatim priznanjem po točkah uvrstila Zorica Lenasi. "Udeleženke so dokazale visoko kakovost pri pripravi in peki kruha, kjer se srečujemo s tradicijo, znanjem naših babic, dediščino naše preteklosti in tudi z inovativnostjo, modernimi dodatki," je povedala Verščajeva.

Brez 'dobre roke in veselja' ni slastnega kruha
"Za pripravo kruha morajo biti vse sestavine kakovostne, od moke, kvasa do mleka. Poleg tega pa še izkušnje in dobra roka. Krušna peč mora biti kurjena z bukovimi drvmi in primerno ogreta na pravo temperaturo in pravilno pripravljena," je pojasnila Ana Zupančič. Marija Jakše pa dodala, da "je treba delati tudi s srcem in dobro voljo". Obema pomeni priznanje spodbudo, da bosta še z večjim veseljem delali naprej. Letos je bilo nekaj hlebcev kruha premalo pečenih ali preveč slanih. Na začetku so ženske pogosto naredile napako, da so kruh zavile v prtičke, ki so dišali po prašku, tudi danes se še to zgodi, vendar redkeje. Tudi pri kruhu z dodatki nekateri pretiravajo, tako da dodajo preveč sestavin. Letos je bilo nekaj manj pečenih kruhov, nekateri so bili preveč slani ali so imeli okus po kislem, vendar ocenjevalci opažajo, da dobijo na ocenjevanje vsako leto kakovostnejše hlebce kruha, k čemur pripomorejo tudi ocenjevanja po društvih.

Za prihodnja ocenjevanja je Vrščajeva predlagala, da udeleženci pravilno izpolnijo deklaracije glede navedenih sestavin, se prepričajo, da je kruh dovolj pečen, vendar ne preveč. Opozorila je še, da mora biti kruh narejen iz enega kilograma moke, ki ga ne smete premazati z jajcem, razen prazničnega. Kadar uporabite preveč sestavin, včasih ne dosežete želenega, zato ocenjevalci kruha priporočajo, da pripravljate več tradicionalnih kruhov.

"Kruh lahko jesta starec in otrok!«
"Kruh je velikodušno darilo narave in nenadomestljivo živilo. Če zbolimo, izgubimo željo po kruhu nazadnje, in ko nam kruh znova tekne, je to prvi znak okrevanja. Kruh lahko jemo zjutraj, opoldne ali zvečer, jesta ga lahko otrok ali starec. Kruh nas spremlja od rojstva do smrti," je z egiptovskim reklom opisala pomen kruha Elizabeta Verščaj. Ocenjevanja se je udeležila tudi predsednica Zveze kmetic Slovenija Irena Ule, ki je vesela takšnega zanimanja za peko kruha v Sloveniji. "Vsem želim veliko domačega slovenskega kruha iz naše pšenice in žita. Ne smemo pozabiti na to, da dokler si bomo sami rezali kruh, bomo tudi svoji gospodarji," je poudarila Uletova.