Investicija pa po besedah njegovega lastnika, podjetnika Marjana Batagelja, znaša od 3,5 do 3,7 milijona evrov.

Kot je na današnji predstavitvi hotela pred njegovim uradnim odprtjem 21. februarja povedal Batagelj, je bil to eden največjih izzivov v njegovem poslovnem življenju. Odločil se je za uresničitev strateške usmeritve slovenskega turizma v butičnost, pri čemer sam ta koncept razume kot najvišjo stopnjo trajnosti. "Zlate kljuke in pipe lahko vsakdo vgradi v hotel, vnesti tankočutnost pa je veliko zahtevno," je poudaril.

Hotel arhitekturno ne izstopa, saj je njegov cilj, da se zlije z okoljem, z naravno in kulturno dediščino tega prostora ter karakterjem ljudi. "Tako smo razumeli trajnostni pristop," je pojasnil in dodal, da so se lotili tudi koncepta brez odpadkov ter kulinarike, ki bo temeljila na lokalnih surovinah in tradicionalnih jedeh, pripravljenih na sodoben način.

Posebnost vile, v kateri je 23 personaliziranih sob, so močne energetske točke. V sobah ni elektronskih naprav, ki bi motile pomirjujoče energije, niti napeljav, ki bi sevale. "Nismo želeli narediti tehnološko popolnega hotela, ampak hotel, ki bi bil najprijetnejši za bivanje," je pojasnil Batagelj.

Vila je obdana z neokrnjenim gozdom, izvirom zdravilne jezerske slatine in skoraj 1.000 različnimi vrstami divjih rastlin. "Gostje, ki bodo prihajali k nam, bodo luksuz našli v neokrnjeni naravi, miru in jasnem pogledu na zvezdnato nebo," je prepričan Batagelj. Verjame, da bodo gostje v tem luksuzu pozabili na vsakdan, imeli veliko stika z naravo in se posvetili sebi ter bo to kraj njihovega preporoda.

Ponujali jim bodo kolesarjenje in pohodništvo, pa tudi takšne dejavnosti, kot je na primer izdelava mila. Pri tem računajo na sodelovanje domačinov kot vodnikov in interpretov. Že zdaj je v hotelu, kjer je trenutno deset delovnih mest, ko bo hotel v polnosti zaživel, pa jih bo okoli 20, večina zaposlenih domačinov.

V dolino pod Grintovcem so že v 16. stoletju prihajali zdraviliški turisti in ljubitelji planin. Zaradi edinstvene narave in ugodnega gorskega podnebja so kraj kmalu označili za slovenski Davos. "Pred vojno je imelo Jezersko več turističnih postelj kot Bled. Po vojni pa je bilo tu veliko vojske in policije, kar je bilo za ljudi neprijetno in nehali so prihajati sem. Jezersko je tako šlo v dolgo zimsko spanje, zdaj pa se je začelo prebujati," je zagotovil Batagelj.

Prepričan je, da je Jezersko čudežna dežela, kjer so očuvali to, kar je sodobnost pozabila. Sam ima Jezersko zelo rad, zato se je pred dvema letoma odločil za odkup in preureditev propadajočega hotela Planinka. Želel je preizkusiti pristop butičnosti, ki ga s Postojnsko jamo ni mogoče uresničiti, kot naslednjo mogočo lokacijo za ta pristop pa vidi Cerkno.

Batagelj s tem konceptom v Sloveniji orje ledino, je pa imel zglede v tujini, brez katerih si v takšno investicijo ne bi upal iti. Prepričan je, da bodo butičnost začutili tudi gostje in bodo zanjo pripravljeni odšteti več denarja. Otvoritvene cene za prenočitev se gibljejo od 200 do 400 evrov, v sezoni pa se bodo dvignile na 600 evrov.

Batagelj glede na prve odzive računa predvsem na goste iz Beneluksa, pa tudi ljubitelje gora iz Avstrije, Nemčije, Češke in Madžarske. Prav tako pričakuje slovenske goste. "Marsikdo ne ve, kje je Jezersko, ko ga bo enkrat odkril, pa se bo morda zaljubil vanj, kot sem se jaz," je ocenil.