Lani so ponudniki turističnih nastanitev na Koroškem našteli 140.600 prenočitev, kar je okoli šest odstotkov manj kot v letu 2022, je dejala direktorica slovenjgraškega zavoda Spotur Marija Lah. "V predkoronskem letu 2019 smo na Koroškem imeli 123.865 prenočitev, kar je manj kot v letih 2022 in 2023. Taki rezultati so bili predvsem zaradi turističnih bonov," je spomnila. Lani je pri turističnih prenočitvah na Koroškem razmerje med domačimi in tujimi turisti znašalo 46 proti 54.

Nagibi za obisk Koroške ostajajo predvsem pohodništvo, kolesarjenje, preživljanje prostega časa v naravi v kombinaciji s kulinariko in ponudbo kulturnega turizma. V primerjavi z leti epidemije so turistični delavci na Koroškem lani opazili ponovno vrnitev tujih turistov, še vedno prevladujejo posamezniki in družine, so se pa vrnile tudi večje skupine različnih društev, ki povprašujejo tudi po turističnem vodenju, je pojasnila Lah.

Samo na območju Mestne občine Slovenj Gradec so lani našteli 34.663 prenočitev, kar je približno enako kot v letu 2022, pri čemer je po njenih besedah treba upoštevati to, da so se še polovico leta 2022 lahko porabljali turistični boni, zaradi katerih je bilo v tistem letu število nočitev pravzaprav rekordno. Se je pa lani izrazito podaljšala doba bivanja turistov v slovenjgraški občini, ki je z 3,09 dneva v letu 2022 narasla na 3,43 dneva leta 2023, je izpostavila.

V celotni Mislinjski dolini, ki poleg slovenjgraške zajema še občino Mislinja, na območju katere leži smučišče Kope, pa je število prenočitev lani znašalo dobrih 67.700, kar je za tri odstotke več kot v letu 2022. "To pomeni, da v Mislinjski dolini ustvarimo skoraj polovico vseh prenočitev Koroške," je poudarila Lah.

Turistične kmetije niso imele škode, a so ostale brez obiska

Še posebej so na izpad obiska zaradi posledic avgustovske ujme pretekli teden opozorile koroške turistične kmetije, ki pa neposredne škode zaradi poplav in plazov večinoma sploh niso utrpele, saj v glavnem ležijo na višje ležečih območjih. So se pa spopadale z odpovedmi, marsikatera je bila od avgusta dalje zaprta, kar je za tiste kmetije, ki ponujajo nastanitve, čas največjega obiska.

Kot je povedal Marko Kogelnik z izletniške kmetije Klančnik v občini Dravograd, je koroškim turističnim kmetijam lani škodo nevede naredila tudi lokalna politika s poudarjanjem katastrofalnih posledic poplav, prav tako je ocenil, da so bile povod za številne odpovedi obiska informacije o onesnaženem mulju v Mežiški dolini.

Podobno je dejala tudi Breda Gnamuš Dušak s Turistične kmetije Ravnjak pod Uršljo goro, ki ponuja nastanitve v apartmajih. Čeprav v ujmi niso utrpeli škode, prav tako je bila kmetija varno dostopna po cestah, pa so se odpovedi v avgustu, ko imajo največ obiska, pa tudi pozneje, vrstile.

Na Koroškem je sicer okoli 40 turističnih kmetij, v Združenje turističnih kmetij Slovenije jih je včlanjenih 24.

Zaradi upada turističnega obiska po ujmi je sicer Regionalna razvojna agencija za Koroško v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo v drugi polovici lanskega avgusta zagnala posebno kampanjo v podporo koroškemu turizmu, s katero so poudarjali, da je pokrajina varna za obisk in da si ponudniki želijo vrnitve turistov.