Tradicija splavarjenja na Dravi sega v drugo polovico 13. stoletja, najbolj dejavni pa so bili splavi na Dravi med prvo in drugo svetovno vojno. Nastali so tako, da so les, ki ga je kmet hotel prodati, zvezali v plavajoči objekt, nanj naložili še več lesa in ga s pomočjo splavarjev spustili po reki. Les so prodali na Hrvaškem in se domov vrnili po kopnem.

Ko so na Dravi zgradili hidroelektrarne, je splavarjenje izumrlo, dokler ga niso pred tremi desetletji obudili v turistične namene.

S ciljem ohranjanja tradicije bodo danes v organizaciji Turističnega društva Maribor na Lentu, kjer so nekoč pristajali šajke, splavi in rance, saj je bilo to nekoč večje pristanišče za splave, priredili tradicionalni splavarski krst.

"Ključni namen prireditve, na kateri splavarji na splavu krstijo novinca, je ohraniti splavarjenje, nekoč značilno transportno in tovorno dejavnost na reki Dravi, kot tradicijo," so sporočili iz mariborskega zavoda za turizem in dodali, da bo dogodek popestril tudi glasbeni in folklorni program.

Prvo takšno prireditev so izvedli leta 1985 in običajno na dravsko nabrežje privabi množico obiskovalk in obiskovalcev.