Sredi avgusta Kulturni center Archilochos na otoku Paros običajno ni živahno središče. Če že, se to zgodi v barih in na plažah kikladskega otoka, ki je vedno bolj priljubljena destinacija med družbeno elito. Tokrat pa so se na otoku v preteklih tednih odvijale burne debate zaradi stanja na tamkajšnjih plažah, ki so postale sinonim za drage ležalnike in pohlepne podjetnike, poroča The Guardian.

"Naša bitka je proti brezpravju – brezpravju na naših obalah," je za britanski medij povedal Christos Georgousis, ustanovni član gibanja Save Paros Beaches. Pri 78 letih bi Georgousis že moral uživati v upokojitvi. Namesto tega se je nekdanji ravnatelj in spoštovan možakar na otoku postavil na čelo bitke, z namenom, da poskrbi, da bodo plaže na otoku dostopne vsem. "Država s svojo policijo in obalno stražo bi morala reševati to, saj naš obalni pas pripada javnosti," dodaja. "Toda ker se je izkazalo, da ni učinkovita niti pri reševanju težave ležalnikov, ga rešujemo sami," je še povedal.

Gibanje protesta se je od samega začetka osredotočalo na en sam cilj: ponovno pridobiti plaže iz rok zasebnikov, ki so zavzeli najboljše obmorske površine z zelo dragimi ležalniki in senčniki. Prevzem, ki je podjetjem omogočil zaračunavati tudi do 120 evrov za ležalnike na Parosu, je bil opisan kot neustaven v državi, kjer je zaščita naravnega in kulturnega okolja zakonsko določena kot "dolžnost države in pravica vsake osebe".

Najeli 16 metrov obalnega prostora, ležalnike raztegnili na več kot kilometru plaže

Protestniki trdijo, da pogosto ni prostora, da bi razgrnili eno samo brisačo ali podlogo, zaradi gromozanskega števila opreme, ki so na plažah zaradi poslovnih interesov drugih. Tiste, ki se drznejo pritožiti, preprosto odženejo. Za mnoge je osnovna težava v nenatančnih koncesijskih sporazumih, ki lokalnim oblastem omogočajo, da oddajajo obalne površine hotelirjem ter lastnikom barov in restavracij, čeprav ti po dogovoru lahko izkoristijo le 50 odstotkov dodeljene plaže.

"V praksi pogosto ne ostane niti kvadratnega metra peska," je za The Guardian povedal Nicholas Stephanou, dolgoletni prebivalec Parosa. Položaj za domačine postaja vse bolj brezizhoden, želijo pa si le tistega, kar je bilo že od nekdaj samoumevno: brezplačen dostop do plaže. "Govorimo o javnem prostoru, ki ga skoraj povsem zasedajo najeti ležalniki in senčniki."

Nedavno je 70-letni Stephanou dokazal, da se ponudniki ležalnikov in gostinci požvižgajo na pravila. Kršitve so bile tako presenetljive kot očitne. Na plaži je bilo za koncesionarje zakonito licenciranih zgolj nekaj več kot 7000 kvadratnih metrov plaže, ležalniki in senčniki pa so se raztezali na kar 18.800 kvadratnih metrih.

"Bilo je šokantno," je povedal. "Skoraj v vsakem primeru je prišlo do nezakonitega razširjanja prek oddanih območij. Eno podjetje, ki je najelo 16 metrov obalnega prostora, je razporedilo ležalnike na več kot kilometru."

Ljudje delajo to, kar bi morala država narediti že zdavnaj

Elisavet Papazoi, nekdanja guvernerka kikladske verige otokov, je za Observer povedala, da je protestno gibanje pritegnilo pozornost tudi zaradi prvinskega odnosa Grkov do morja in dejstva, da zasebno vodene plaže nasprotujejo "sami esenci" svobode, povezane z grškim poletjem, vendar tudi zato, ker razkrivajo brezpravnost, ki je podlaga za neobvladljivost razvoja turizma v državi, ki je od njega odvisna.

Na Parosu, tako kot na sosednjem otoku Mikonos, se gradijo hoteli, ki so estetsko neskladni in nesorazmerni z arhitekturo otoka, je prepričana Papazoi: "Ni samo to, da je morje v našem DNK-ju in menimo, da je obalno območje svobodno za vse nas, ampak tudi to, da prevzem plaž postavlja omejitve na poletje, kot ga poznamo. Ljudje so naveličani brezpravnosti. Želijo razvoj, vendar ne želijo razvoja, ki bi bil neomejen in nenadzorovan, ljudje so se pripravljeni mobilizirati, da bi naredili to, kar bi država morala storiti – zagotoviti vladavino prava."

V državi, ki se vse bolj spopada s čezmernim turizmom in izzivi trajnosti – Grčija naj bi letos privabila trikrat toliko turistov, kot je njena populacija – je tudi vlada v Atenah morala ukrepati. Prejšnji teden je finančno ministrstvo sporočilo, da je bilo izvedenih 2230 inšpekcij, pri čemer so bile potrjene kršitve na 749 lokacijah.