69-letni Britanec Ranulph Fiennes, ki mu je Guinnessova knjiga rekordov podelila naslov enega največjih pustolovcev današnjega časa, si je postavil cilj: pri od -60 do -90 stopinjah Celzija bomo v pol leta po ledu prehodili slabih 4.000 km v skoraj popolni temi. Pred tem je človek v takih razmerah prehodil največ 100 km.

"To je pot v neznano, brez možnosti rešitve," je dejal Fiennes na tiskovni konferenci pred začetkom potovanja. Če bi se zgodila nesreča, bi se morali znajti sami, saj pozimi tja letala ne letijo zaradi teme in ker bi gorivo verjetno zmrznilo. Prav zaradi teh izjemnih razmer na Antarktiki jim dovoljenja za podvig sprva niso hoteli izdati. "Šel sem na ministrstvo za zunanje zadeve, kjer so mi rekli, naj niti ne sanjam o čem takem, ker se bomo izgubili, ker možnosti reševanja tam osem mesecev ni, da bi osramotili državo, če bi šlo kaj narobe," je še dejal.

Po štirih letih in pol ter ob podpori britanskega prestolonaslednika princa Charlesa jim je dovoljenje vendarle uspelo dobiti. Januarja lani so se odpravili na pot, s seboj so vzeli 150 ton opreme, naložene na prikolice, ki sta jih vlekla dva buldožerja. Oblečeni so bili v posebne obleke z vgrajenimi grelci na baterije in z dihalnimi napravami.

Pot so mu preprečile ozebline
Toda pustolovščina se ni končala tako, kot so si želeli. Ranulph Fiennes je moral že po treh mesecih priprav, ko pohoda še niti niso začeli, odpravo zaradi ozeblin zapustiti. Evakuirali so ga še z zadnjim letalom pred začetkom zime: "Zelo sem razočaran. Pet let sem se pripravljal za to pot, pet let dela za nič."

Preostali člani skupine pa so se 21. marca lani kljub vsemu odpravili na pot. A po treh mesecih, tristo prehojenih kilometrih pri povprečno 50 °C pod ničlo in po tri tisoč višinskih metrih prehojenih gora so se znašli pred ogromnim breznom. Bilo je veliko večje in globlje, kot so pričakovali, ter v temi z vso opremo neprehodno. Podvig so prekinili in do konca zime tam bivakirali ter zbirali medicinske, ledeniške in snežne podatke, ki jih znanstveniki zdaj proučujejo.

Več o potovanju si oglejte danes ob 16:45 v oddaji Dobra ura z Boštjanom na Prvem programu TV Slovenija, ko bomo gostili Bogomila Ferfilo, prvega Slovenca, ki je obiskal Južni tečaj in je o svoji izkušnji napisal tudi knjigo.

Sicer pa bo rdeča nit današnje oddaje futuristični projekt Mars One – resničnostna oddaja, ki naj bi se čez deset let prenašala iz Marsa, kamor bodo za vedno poslali prve Zemljane. Izvedeli boste, kako bomo lahko spremljali njihovo življenje, kako bodo gojili svoj paradižnik in krompir ipd.

V rubriki Znanstvene novice pa:
- o najnovejši domislici za zaščito koral – banki sperme za korale;
- o kirurških očalih, ki omogočajo spremljanje operacije tisoče kilometrov stran;
- o ženskem hormonu oksitocin, ki izboljšuje stanje oseb z avtizmom;
- o robotih, ki rešujejo življenja;
- o vsakoletnem dogodku v pet tisoč let stari grobnici na Irskem;
- še nekaj novic iz vesolja.

Se vidimo danes ob 16:45 na Prvem!

Erika Pečnik, Dobra ura