Z njo želijo oživiti stare mestne ulice. Po njih so se med prazničnim koncem tedna sprehajali domačini, oblečeni v svojo narodno nošo ter meščansko in kmečko obleko iz konca 19. stoletja. Iz starega mestnega jedra so umaknili vse avtomobile, obudili pa stare običaje in tradicionalne obrti, igre, zvoke in jedi.

Župan Buzeta Valter Flego si je med Subotino prav tako nadel stara oblačila in se sprehodil po ulicah znotraj obzidja. Vsako leto na prireditvi gostijo tudi prijateljska društva iz pobratene koprske občine. Tokrat so to bili člani kulturnih društev Šavrini in anka Šavrinke ter Mužike Sv. Lazar iz Boršta.

Praznovanje se bo nadaljevalo tudi naslednji konec tedna, med 14. in 16. septembrom, ko bodo v Buzetu organizirali že 31. buzetske dneve. To bo hkrati konec kar dvotedenskega dogajanja v Buzetu, na katerem bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji avtomobilskih dirk. Buzet bo namreč gostil kar 31 avtomobilskih dirk, od tega jih bo kar deset "evropskih", med katerimi velja omeniti evropsko prvenstvo za starodobnike, prvenstvo Hrvaške in odprto prvenstvo Slovenije.

Pestro dogajanje v Buzetu je letos sovpadlo s 25. obletnico pobratenja z Mestno občino Koper. Sodelovanje se je še posebej okrepilo v zadnjih letih, ko sta občini skupaj sodelovali pri evropskih projektih za revitalizacijo zaledja obeh mest.

Prvo naselje že v rimskih časih
Buzet stoji na hribu nad plodno dolino reke Mirne. Omenja se kot prazgodovinsko gradišče akropolskega tipa, na vrh katerega vodi krožna pot v obliki polževe hiške. Kot Piquentum se prvič omenja na rimski kamniti votivni plošči iz 1. ali 2. stoletja. Naselje se razteza po pobočju hriba, ima dvoje mestnih vrat, štiri trge, ki so med seboj povezani s tremi glavnimi ulicami, trg, na katerem se nahaja župnijska cerkev pa je izklesan iz kamna. Srce mesta je nekoč bil baročni mestni vodnjak iz konca 18. stoletja. Novo naselje se danes razteza ob vznožju hriba, na Fontani. Buzet je znan tudi kot mesto tartufov, ki jih lahko okušate v številnih kmečkih turizmih v okolici.

Besedilo in fotografije: Andrej Šavko