'Sva partnerki. In kaj potem?' se glasi napis, ki so ga nosili kostariški podporniki pravic istospolnih. Foto: EPA
'Sva partnerki. In kaj potem?' se glasi napis, ki so ga nosili kostariški podporniki pravic istospolnih. Foto: EPA

Tradicija prepletanja življenj hetero- in homoseksualcev in deljenja parkov, javnih ustanov, šol in delovnih mest z geji in lezbijkami je v omenjenih mestih že trdno zasidrana v zavesti tako enih kot drugih. Hkrati pa so to tudi mesta, ki z najrazličnejšimi dogodki, gejevsko obarvanimi dnevnimi lokali in nočnimi klubi ter strpnostjo privabljajo največ istospolno usmerjenih popotnikov z različnih koncev sveta.

V spodnji fotozgodbi si oglejte deset do homoseksualcev najprijaznejših svetovnih mest, ki so jih omenile različne popotniške revije. Ob tem pa naj omenimo še nasprotni konec lestvice, torej države, ki istospolnosti sploh ne priznavajo ali jo celo kaznujejo.

V Savdski Arabiji je tako homoseksualnost še danes kaznovana s smrtno kaznijo ali bičanjem. Podobno je v Iranu, kjer je predsednik Mahmud Ahmadinedžad leta 2007 'razglasil', da v njegovi državi homoseksualnost sploh ne obstaja. Kljub temu pa zakon predvideva kazen za 'prešuštnike' - od zapora do javnega bičanja do smrti. V zahodnem svetu pa se istospolnim najtežje piše na Jamajki, kjer je moška homoseksualnost v nasprotju z zakonom, kazen zanjo pa je deset let trdega dela. Spolni odnosi med ženskami so dovoljeni, saj v uradnih dokumentih njihova prepoved ni omenjene z nobeno besedo.

San Francisco. Križišče 18. ulice in ulice Castro velja za 'najbolj gejevske štiri vogale na svetu', a v resnici je kar celotno mesto na zahodni obali ZDA, ki velja za zelo liberalno in sproščeno, izredno prijazno okolje za istospolno usmerjene moške in ženske. Sloves San Francisca kot središča strpnosti izvira še iz časov, ko je mornarica v tamkajšnjem pristanišču spravila s krova vsakega, za katerega je sumila, da ima istospolna nagnjenja. V zgodnjih 70. letih 20. stoletja so se v mesto po spopadih v New Yorku, imenovanih Stonewall riots, začeli priseljevati tudi geji iz 'velikega jabolka', gejevski utrip mesta pa je v sedmih romanih, imenovanih Tales of the City, opisal tudi pisatelj Armistead Maupin. Danes je Kalifornija ena redkih ameriških zveznih držav, ki dovoljujejo istospolne poroke, San Francisco pa je zato eno najbolj priljubljenih mest za skok v zakonski jarem. Foto: EPA
Sydney. Homoseksualnost je bila v državi Novi južni Wales nezakonita do leta 1984, večina izmed 53 protestnikov, ki so leta 1978 na paradi ob koncu pustnega karnevala v Sydneyju zahtevali svoje pravice, pa je, potem ko so bile njihove fotografije objavljene v dnevnem časopisju, izgubila službe. Od takrat se je v tem kozmopolitanskem avstralskem mestu veliko spremenilo, podobnih incidentov pa si tamkajšnji geji in lezbijke ne morejo več predstavljati. Istospolni prebivalci Sydneyja so danes vključeni v vse sfere javnega življenja, zaključek pustovanja na debeli torek, imenovan Mardi Gras, pa velja za največjo plesno zabavo v državi. Najbolj znani gejevski predel v mestu je ulica Oxford Street, ki se je kot zbirališče homoseksualcev oblikovala v 60. letih. Kljub temu pa avstralsko pravo istospolnih porok še ne priznava. Foto: EPA
New York. New York ima sloves liberalnega in odprtega mesta, v katerem so geji in lezbijki vseh ras in starosti tako neločljiv del tamkajšnjega političnega in gospodarskega življenja, da je njihova spolna usmerjenost pogosto podatek, ki je za njihov družabni krog najmanj zanimiv. Najbolj 'gejevski zrak' se diha v predelih Greenwich Village, v katerem so leta 1968 tudi izbruhnili stonewallski spopadi, West Village, Chelsea in East Village, v katerih je mogoče najti obilico gejevskih trendovskih lokalov in restavracij. Čez reko East River, v Brooklynu, pa so v zadnjem času dom našli številni gejevski umetniki in lezbične družine. Mesto ponuja pestro izbiro dogodkov tudi istospolnim popotnikom, ki ga obiščejo. Pravice homoseksualcev so tako v New Yorku spoštovane, zaplesti se zna morda le ponoči, ob sprehodu po Harlemu ali Central Parku. Tudi v zvezni državi New York si istospolni uradno ne morejo natakniti prstanov. Foto: EPA
Mikonos. Ta grški otoček v Egejskem morju je po burnem nočnem življenju in roki prijateljstva, ki jo je ponudil gejem in lezbijkam z vsega sveta, na svetovno 'party' prizorišče prišel v 60. letih. Kljub ostri konkurenci 24-urne zabave, ki jo ponujajo drugi sredozemski otoki, kot je na primer španska Ibiza, še danes privablja ogromne skupine zabave in 'odklopa' željnih gejev, ki v družbi prijateljev uživajo v njim namenjenih klubih in se sončijo na plažah. Otok je sicer ime dobil po Mikonsu, Apolonovemu vnuku. V Grčiji so homoseksualnost legalizirali leta 1951, moška prostitucija pa je dobila 'zeleno luč' pred štirimi leti.
Pariz. Francoska prestolnica že dolgo privablja tiste, ki so jim všeč pripadniki istega spola. Bolj komercialno naravnana gejevska četrt se danes razteza v elegantnem okrožju Marais, temačnejše in bolj tvegano gejevsko dogajanje pa je mogoče najti v okrožju Pigalle. Pariz še posebej s širokim nasmeškom sprejema lezbijke, ki se zadržujejo v 'šik' lezbičnih lokalih, kot je na primer Alcantara Cafe, ali pa se udeležujejo dogodkov, kot sta festival lezbičnega filma in lezbični kulturni dnevi. Posebej priljubljena turistična znamenitost med istospolnimi sta tudi nagrobnika Oscarja Wilda in Gertrude Stein, ki ju je mogoče najti na znamenitem mestnem pokopališču Pere Lachaise. Foto: EPA
Barcelona. Barcelona kot oaza miru za homoseksualce se je uveljavila že med diktaturo Francisca Franca, ko je bila istospolnost v državi nezakonita, v katalonski prestolnici pa je bila sprejemljiva. Takrat so se razvili vsi vidiki gejevske kulture, ki so vidni tudi na ulicah, od liberalnih mladeničev in mladenk do glamuroznih transseksualcev, ki jih je Pedro Almodovar prikazal tudi v filmu Vse o moji materi. Gejevska skupnost je še posebej živa v predelih Eixample (med geji preimenovan v Gaixample) in El Raval. Sodobna Španija se je istopolnim že oddolžila za temna leta zatiranja in nepriznavanja njihovih pravic, saj ima od leta 2005 eno najnaprednejših zakonodaj za istospolne pare, ki so izenačeni s heteroseksualci tudi glede poroke in posvojitev. Če pa tudi Barcelona postane premajhna, 35 kilometrov južneje leži še ena vroča gejevska destinacija - obalno mesto Sitges, v katerem je tretjina poletnih dopustnikov homoseksualcev. Foto: EPA
Amsterdam. Leta 2001 je Nizozemska postala prva država na svetu, ki je uzakonila istospolne poroke. To je gejevski skupnosti dalo nov zagon, homoseksualno življenje pa je še posebej zacvetelo v kulturni prestolnici države Amsterdamu. Mesto ima svojo 'rožnato točko' Pink Point, informacijsko središče za geje in lezbijke, ki leži v bližini hiše Anne Frank in spomenika, imenovanega Homomonument, ki so ga leta 1987 postavili prav v znak priznavanja gejevskih pravic. Prvi amsterdamski gejevski hotel Golden Bear je na ulici Kerkstraat odprt že od leta 1948, navzočnost istospolnih pripadnikov pa je najbolj razvidna na tej ulici in na območju Rembrandtplein. Prav v Amsterdamu so leta 1946 ustanovili tudi najstarejšo organizacijo za pravice homoseksualcev (COC), pred 12 leti pa je mesto gostilo tudi gejevske športne igre. Amsterdam ponuja kar okoli sto gejevskih barov in klubov, posebne gejevske zabave in muzeje, predstave in v bližini celo gejevsko plažo. Nič čudnega torej, da je nekdanji župan mesta Schelto Patijn Amsterdam označil za 'gejevsko pot v Evropo'. Foto: EPA
London. London je evropska prestolnica, v kateri je 'zatočišče' našla največja gejevska in lezbična skupnost v Evropi, zato je razumljivo, da ima po mnenju mnogih prav London najbolj razvito gejevsko nočno življenje na svetu. To potrjuje več kot 200 gejevskih lokalov in nočnih klubov, vsakoletna Parada ponosa, londonski gejevski in lezbični filmski festival in drugi dogodki, ki v mesto privabijo tudi ogromno homoseksualnih turistov. Sicer ima tudi Velika Britanija kot država pestro zgodovino uspešnih in priznanih homoseksualcev, prve demonstracije za priznanje njihovih pravic na svetu pa so 27. novembra leta 1970 izvedli prav v Highbury Fieldsu na severu Londona. Gejevska scena je sicer najbolj vidna v predelu Soho, a homoseksualci so navzoči v praktično vseh okrožjih. Omembe vredni so londonski predeli Brixton, Hampstead, Hackney in Vauxhall. Foto: EPA
Köbenhavn. Leta 1989 je Danska postala prva država na svetu, ki je priznala registrirane partnerske zveze med istospolnimi pari. A to je bila le še ena liberalna poteza v nizu v državi, ki ima dolgo zgodovino strpnosti in spoštovanja drugačnosti. Gejevsko življenje na Danskem je sicer popolnoma skoncentrirano v prestolnici Köbenhavn, v katerem stoji tudi gejevski center, v mestu pa je istospolni skupnosti na voljo vrsta lokalov (morda je najbolj znan Jailhouse, v katerem je osebje oblečeno v policijske uniforme), in dolga plaža ob pristanišču. V marcu poteka tradicionalna gejevska parada ponosa in gejevski filmski festival, lani pa je Köbenhavn gostil tudi igre World Outgames - povsem resne športne boje homoseksualcev, na katerih je sodelovalo več kot 5.200 gejev in lezbijk. Foto: EPA
Berlin. Preteči je moralo dobrih sedem desetletij, da se je v Berlin vrnilo odkrito in sproščeno gejevsko življenje. Morda je bilo prav boleče nacistično obdobje tisto, ki je v nemško prestolnico začelo privabljati ljudi vseh mogočih, predvsem pa drugačnih življenjskih slogov. Mnogi pravijo - če želiš živeti v Berlinu, moraš biti neobičajen. Mogočne in odlično obnovljene zgradbe iz 19. stoletja, široki bulevarji in prostrani parki so odlična kulisa za istospolno skupnost, za povrh pa ima Berlin še župana, socialdemokrata Klausa Wowereita, enega redkih politikov, ki je odkrito priznal svojo istospolno usmerjenost. In da ne pozabimo, v mestu stoji tudi prvi evropski dom za ostarele, Asta Nielsen Haus, namenjen izključno istospolni populaciji, ki so ga odprli pred dvema letoma. Foto: EPA