Kaj je lepšega, kot se s prijatelji ali mogoče znanci, ki jih že dolgo niste videli, podati v mestna središča na kozarec kuhanega vina in opazovati praznični vrvež?

Ljubljanski dodatki
Toda v Ljubljani in drugih slovenskih mestih te slika prvega decembrskega tedna kaj lahko šokira. Na nabrežju Ljubljanice nas spremljajo prazne hišice, ki so postavljene že kakšen teden, vendar ti priljubljeni kotički seveda še niso odprti. Po nekem notranjem občutku se napotiš naprej do Pogačarjevega trga, kjer se nekaj le dogaja. Končno kuhano vino na vidiku, a veselje lahko hitro mine, ko hitiš z vrelim plastičnm kozarčkom od pulta do mize. Dodatna popestritev je na ves glas navita turboglasba, ki dopušča samo vpitje sosedu na uho. Za nameček v trenutku, ko se na trgu znajde najmanj tri desetine tujcev, iz zvočnikov zadoni: "Prvi na vasi, mi smo prvi na vasi!"

Kako temu strežejo Germani?
Mogoče slovenskim ponudnikom žlahtnega napitka ne bi škodil pogled čez Karavanke, kjer jim sicer lahko zamerimo že pretirano obsedenost z okraševanjem in prehitevanjem koledarja. Starodavni trgi so enako opremljeni, prevladujejo les in drugi naravni elementi. Stojnice oziroma bolje rečeno odprti točilni pulti ponujajo Gluhwein v osnovni različici in še v vrsti izpeljav. Opojni napitek ti postrežejo v ličnih vrčkih, za katere plačaš kavcijo in ki se razlikujejo od ponudnika do ponudnika, krasita pa jih obvezno ime kraja in letnica. Seveda tako premamijo marsikoga, da vrček odnese domov za spomin, obenem pa se izogne nevarnosti opečenih prstov in dlani ter odvečnim smetem.

Vsekakor pa je povsod najpomembnejše druženje v tem času številnih pričakovanj. Na zdravje (po pameti in skladno s priporočili ministrstva za zdravje)!

T. G.