Za Italijane se velikokrat zdi, da neprestano govorijo, še takrat, ko jim besed zmanjka, pa si pomagajo z rokami. Z različnimi oblikami neverbalne komunikacije tako zapolnijo premore, ki si jim kljub poplavi medmetov v jeziku od časa do časa prikradejo v njihovo govorico, z njimi poudarijo povedano ali brez uporabe besed sporočilu dodajo čustveno dimenzijo.

"Kmetje" in "polentarji"
Zato ni nič čudnega, da v šali velja, da Italijani z zvezanimi rokami sploh ne znajo govoriti. Gest je veliko in se od pokrajine do pokrajine razlikujejo, vseeno pa glavne razumejo in uporabljajo povsod po Italiji - od vročekrvnih južnjakov, ki jim severnjaki hudomušno pravijo tudi "kmetje", do severnjakov, ki jim imajo na jugu za "polentarje".

V nadaljevanju si lahko ogledate najpogosteje uporabljene. Po vrsti si sledijo takole: lačen sem, odlično, denar, krasti, biti zvit/premeten, dogovorili so se, nor je, briga me, kako dolgočasno, kakšna nesreča, kletvica, kaj hočeš, še ena kletvica.