Koncept "monomesta" je bil za veliko ljudi pot v pogubo, tržne sile pa so centralno usmerjeno gospodarstvo leta 1991 naglo pokopale.
A, kot piše Guardian, je majhna Voloka nenadejano postala morda najbogatejša vas v državi, in to zaradi enega samega tržnega izdelka: poročnih oblek. Voloka je postsovjetska prestolnica svatb. Vsaka tretja stavba je poročni butik, kupce, ki prihajajo z vseh delov sveta, pa privabljajo visoka kakovost oblek in nizke cene. "Nedavno je prišel k nam neki Američan, da bi izbral obleke za butik, ki ga namerava odpreti v ZDA," je za Guardian povedala Katerina Jeremica.

Poročna tradicija Voloke sega v 80. leta, ko si je gospodinja Branduša Popovič s šivanjem oblek za prvo obhajilo prislužila velik ugled med domačini. Popovičeva se je nato preusmerila v poročne obleke, domače obrti pa so se nalezli še sosedje in posel jih je ohranjal pri življenju med gospodarskim zlomom 90. let.

400 evrov mesečno
Zdaj vsak ponedeljek zjutraj nepretrgana vrsta polnih avtobusov prevaža dekleta iz bližnjega Černivcija na delo v šivalnice, kjer zaslužijo do 400 evrov mesečno, kar je za ukrajinske standarde kar solidna plača. Obleke nato prodajajo na velikanskem bazarju Kalinivski v Černivciju, eni največjih tržnic v Ukrajini. Vaščani, od katerih večina živi v razkošnih vilah, so postali tako bogati, da so celo plačali za gradnjo nove ceste za prevoz svojih izdelkov na tržnico. Postopoma se je lokalna industrija razširila po celotni pokrajini.

Na eni izmed stojnic Olena Karča razkazuje svojo blago, ki stane samo od 40 do 120 evrov na obleko. "Letos je blazno moderen bolero," razlaga in razkazuje kreacije iz sintetičnega krzna. Karča lastnoročno šiva in krasi obleke v majhni domači delavnici, jeseni pa, v Ukrajini glavni sezoni za poroke, vsa družina, vključno z otroki, sodeluje pri izdelavi oblek. Njene stranke so neveste iz Ukrajine, Romunije in Moldavije, tudi grosisti, ki obleke nato preprodajajo na Madžarskem, Slovaškem, včasih pa tudi v zahodni Evropi in državah nekdanje Sovjetske zveze. "Nemke imajo radi bolj umirjene obleke, medtem ko imajo Italijanke raje kaj bolj vpadljivega, tako kot Ukrajinke," pove Karča. "Kazahstanke in Uzbekistanke posegajo po zakritih opravah, z veliko dragulji."

Iz Kazahstana po obleko v Ukrajino
Stranke Tetiane Kolesničenko z druge stojnice večinoma prihajajo iz baltskih držav. Kolesničenko pokaže bele klobuke in svilene rokavice, ki jih imajo še posebej radi katoličani. Njene cene so malce višje kot v sosednjih butikih, tam nekje med 120 do 400 evri na obleko.
S tem poslom se je začela ukvarjati pred 16 leti, in sicer s preprodajo oblek iz Sirije, nato pa jih je začela šivati še sama. Zdaj le skicira obleke, šivata pa jih dve uslužbenki. Kolesničenko priznava, da je zaradi konkurence posel postal težji. "Otroci tistih, ki so začele šivati obleke pred 20 leti, so zrasli in nadaljujejo posel," pove. Njene obleke kupujejo na debelo tudi v Rusiji in osrednji Aziji.

Dinara Amirova, ki ima v lasti poročne butike v kazahstanski prestolnici Astani, pravi, da levji delež poročnih oblek prihaja prav iz Ukrajine. "Tudi sama sem se poročila v obleki iz Ukrajine," pove in doda, da ima ukrajinsko blago za najboljšo po tej ceni. V Kazahstanu sicer imajo tudi butike s francoskimi in italijanskimi oblekami, toda zanimanje zanje je precej manjše od tistega za ukrajinske.

Njena mama redno potuje več kot 4.000 kilometrov daleč, z letalom od Astane do Kijeva, nato pa z avtobusom ali taksijem do Černivcija. Najtežje pa ni najti obleke, ampak jih izvoziti iz Ukrajine. Na tisoče malih podjetnikov, ki potuje v državo, se pogosto skuša ogniti carini. Po navedbah ukrajinske carine je bilo lani v Rusijo, Belorusijo, Kazahstan in Turkmenijo pretihotapljenih veliko oblek. Carinik v Černivciju je bil nedavno pridržan zaradi suma jemanja podkupnin od poslovnežev, ki so hoteli izvažati poročne modne dodatke.

Težko je ugotoviti, kako velika je industrija. Velik del poslov še vedno poteka skrit pred očmi davčne službe. Prebivalci Voloke o prihodkih in strankah niso najbolj zgovorni. "Kdo pa ve, ali ste res novinarka," razlaga Jeremica, ki pravi, da se ljudje samo bojijo za svoj posel. "Mislijo si, morda ste iz davčne službe ali pa vohunka za poslovne tekmece, ki bi lahko ukradla skice oblek."