Le kdo z meje ne pomni jugoslovanskih romanj v Trst, po kavo, seveda. In kdo bi vedel, koliko kilogramov zrnc, surovih ali praženih, smo znosili v bližnje in daljne kraje nekdanje skupne države. Poleg kavbojk je bila to najbolj cvetoča trgovina povojne dobe. Tržaška zgodba, povezana s kavo, je veliko starejša in se začne s prosto cono tržaškega pristanišča, od koder so milijoni vreč kave romali v kavarne in trgovine srednje Evrope.

Razstavo je zasnoval Carlo Bach, sicer umetniški direktor najuglednejše tržaške kavne hiše, ki je pod streho stare ribarnice povezal zgodovino, gospodarstvo in družabno življenje, povezano s to priljubljeno pijačo. O vlogi Trsta je dejal: "Ključna je vloga tržaškega pristanišča, pristanišča za kavo za zelo široko območje južne Evrope. Tudi danes proizvede Trst več kot odstotek svetovne porabe kave, kar je pomemben gospodarski dejavnik, hkrati pa pomeni prepoznavnost."

"Po zaslugi kave se je rojevala kultura"
Trst je imel zelo zgodaj tudi kavarne, najstarejšo že leta 1830, ki se jih je oprijel značaj družabnih lokalov. Bach je dodal: "K sreči imamo te stare kavarne, ki ostajajo kraj srečanj, kjer se je prav po zaslugi kave rojevala kultura. Mirno lahko rečemo, da je kava uradna pijača kulture."

Številne delajo še danes, še več, kot pravi tržaški župan, v njih vidi nove povezave v korist kulturnemu turizmu. "Lepo priložnost ponuja dogovor z Dunajem, da ustanovimo evropsko zvezo mest z zgodovinskimi kavarnami, ki bi povezala Trst z Dunajem, Ljubljano, Prago, Budimpešto in še s katerim mestom," je dejal župan Roberto Cosolini.

Zgodbo o kavi v vseh njenih vidikih je kurator opremil s čudovitimi fotografijami Sebastiaa Salgada. Ves čas ponuja razstavišče tudi bogat glasbeni program, razstava pa je pravzaprav že nastavek za muzej o kavi, ki si ga v Trstu močno želijo.