Ko se je leta 2004 v Tajpeju v Tajvanu odprla prva straniščna tematska restavracija, Modern Toilet, so bili odzivi javnosti precej mešani. Nekaterim se je zamisel zdela čudaška, drugim zabavna, spet tretjim nehigienična. A "Moderno stranišče" se je prijelo, koncept pa je postal tako priljubljen, da ima zdaj veriga uspešne franšize po vsej Aziji.

Kot poroča CNN, pa se je London odločil k straniščnim restavracijam pristopiti malce drugače. Ena najtežje pričakovanih novih restavracij v Londonu letos je nova restavracija Toma Sellersa, Story. Story je svoja vrata odprl na začetku aprila, na domiselnem jedilniku pa ima jedi, kot so "zažgana čebula, jabolko, džin in timijan", "rakovica s prekajenim porom, repično seme, hruška in luštrek", "jagnječji kruh, ovčji jogurt in čemaž" ter "goveja ličnica, temno pivo in cvetačni kvas".
Čeprav je Sellers star komaj 26 let, si je nabral že impresivne delovne izkušnje: tako je med drugim kuhal v slovitih ameriških "michelinkah" French laundry in Per Se pri kuharskem mojstru Thomasu Kellersu ter v - po Sanpellegrinovem seznamu tri leta zapored najboljši restavraciji na svetu - köbenhavnski Nomi.
A Story ne vzbuja pozornosti samo zaradi Sellersovih kuharskih veščin in slovesa. Veliko k razvpitosti prispeva tudi dejstvo, da je restavracija v prostorih nekdanjega javnega stranišča.
Separeji v viktorijanskih pisoarjih
A Sellers tu ne orje ledine; Story namreč zgolj sledi še enemu novemu londonskemu lokalu - podzemni kavarni The Attendant, postavljeni v nekdanje viktorijansko stranišče, zgrajeno v 90. letih 19. stoletja. In v nasprotju s Storyjem je The Attendant ohranil kar nekaj starinskih pisoarjev in drugih kosov.
"Ohranili smo vse, vključno z originalnimi vrati iz tikovine, sprejemnico pa smo preuredili v majhno kuhinjo," je za CNN povedal lastnik Peter Tomlinson. "Celo sušilnik za roke iz 50. let je še vedno na steni, originalna so tudi tla, stene in pisoarji, ki so jih leta 1890 izdelali pri Doulton & Paisleyju v svoji tovarni Lambeth na bregu Temze." Pisoarji so zdaj preurejeni v separeje, kjer sedijo gostje.

Kar se tiče Tomlinsona, njegova straniščna restavracija "ni nič drugačna od espressobara ali restavracije sredi veleblagovnice brez naravne svetlobe".
In, kot poudarjajo, so prostor temeljito očistili in razkužili. In pred kratkim so na dražbi prodali še tretje londonsko javno stranišče, Walham Green v Fulhamu, ki ga nameravajo preurediti v restavracijo s teraso na strehi.
Stranišča preurejajo tudi nogometaši
London pa ni edino britansko mesto, ki se je odločilo nekdanje toaletne prostore spremeniti v trendovske lokale. Na vzhodni obali Anglije, v kraju Westcliff-on-Sea, tako stoji restavracija Toulouse, postavljena v nekdanja javna stranišča z razgledom na morje. V Bristolu je družba za javno pobudo Sea Mills v nekdanjih straniščih uredila kavarno, ki jo vodi tamkajšnja skupnost.
Celo nogometni igralci sodelujejo - nekdanji zvezdnik Rangersov Jorg Albertz je tako v škotskem Glasgowu vložil v restavracijo, urejeno v odsluženih toaletnih prostorih. Pa ne gre le za restavracije - vse skupaj se je začelo z bari. V vzhodnem Londonu, v "hipsterskem" Shoreditchu, je vse do lani deloval trendovski nočni klub Public Life. Cellar Door je priljubljen podzemni koktajl- in kabaretbar v osrednjem Londonu, v zahodnem Londonu pa stoji Ginglik, postavljen v stranišča, zgrajena za olimpijske igre leta 1908.

Ta nepričakovani razcvet straniščnih lokalov v prvi vrsti poganja ugodna cena. Številna javna stranišča so namreč popolnoma zanemarjena, prepuščena času in zapuščena. Ob visokih nepremičninskih cenah in pomanjkanju prostora so javna stranišča, ki se ne uporabljajo, postala prava vroča roba. Poleg tega pa še oživljajo zapuščena urbana območja.