Ob peščici državnih praznikov povprečni ameriški delavec v celem letu dobi dva ali tri dragocene tedne dopusta - kar je precej manj od številnih drugih držav po svetu.

In celo ta dolžina dopusta pogosto ne pride brez pogojev, poroča CNN. Nekaterim ameriškim družbam ni všeč, da bi si njihovi uslužbenci vzeli prosto več kot teden dni hkrati. Spet drugi pričakujejo, da bodo ves čas dostopni ali da bodo preverjali svojo elektronsko pošto celo, ko poležavajo na plaži ali bili na pohodu visoko v gorah.

"Res bi rad šel na prave, spodobne počitnice in odpotoval kam, a po moji pogodbi je skoraj nemogoče iti na dolg dopust," toži Don Brock, računalniški programer, ki živi v predmestju Washingtona. "Sanjam o križarjenju ali potovanju po Evropi, a si ne morem predstavljati, da bi šel lahko kam za tako dolgo."
Interna šala v Brockovem podjetju je, da dopust pomeni le to, da delaš od nekod drugod. Zato si vzame prosto eden ali dva dni naenkrat in vsako leto izgubi nekaj dopusta. Le 57 odstotkov ameriških delavcev porabi vse dni, do katerih so upravičeni. Za primerjavo, v Franciji je ta delež 89-odstotni. Brockov zadnji daljši dopust je bil pred več kot 10 leti, ko je šel za dva tedna z avtomobilom po ZDA.

"Američani delajo kot roboti"
Drugod po svetu je zgodba popolnoma drugačna. Nancy Schimkat, Američanka, ki živi v Weinheimu (Nemčija), pravi, da njen nemški soprog, inženir, dobi šest tednov plačanega dopusta letno, prosto pa ima tudi ob državnih praznikih. In njegovo podjetje pazi, da izkoristi vse dni. Za Nemce je tipično, da si vzamejo prosto tri zaporedne tedne avgusta, ko se "večina države nekako zapre," razlaga Nancy Schimkat. To je čas za večja potovanja, morda na drug konec Evrope ali pa v Avstralijo ali ZDA.

Nemci si pogosto tudi rezervirajo smučarske počitnice pozimi in si vzamejo teden dni dopusta za veliko noč. Družina Schimkat v ZDA jo draži, da se bo razvadila. A ko razlaga Nemcem, da delavci v ZDA navadno dobijo dva tedna dopusta na leto, se zgrozijo. "Imajo neko sliko, da Američani deljo kot roboti, in če si želijo biti taki, je to odvisno od njih. A Američani nočemo biti taki," zatrjuje Schimkatova. "Nemci delajo zelo trdo, a nato si vzamejo svoj dopust in se zares sprostijo. Pri Nemcih gre več kot le služenje denarja, gre za to, da imajo čas tudi za svojo družino in čas, da izprežejo."

Brez pravne obveze za dopust
V čem torej tiči zajec? Velik razlog za razliko je, da je plačan dopust zakonsko obvezen v mnogih delih sveta. Nemčija je med 25 industrializiranimi državami (od Avstralije in Japonske do Slovenije), ki delodajalcem nalaga, da svojim delavcem zagotovijo štiri tedne ali več plačanega dopusta letno. Finska, Brazilija in Francija so s šestimi tedni dopusta prvaki na tem področju. Toda delodajalci v ZDA po zveznem zakonu niso obvezani omogočiti plačan dopust, zato ga okoli četrtina ameriških delavcev sploh nima. Tako so ZDA edina razvita država na svetu s tako (ne)ureditvijo.

Večina ameriških podjetij seveda svojim uslužbencem vseeno zagotovi dopust, saj se boji, da bi jim sicer "ušli". Toda strah pred odpuščanjem in vse hitrejši delovni ritem sta vzrok, da številni Američani le s težkim srcem zapustijo pisarno, saj se bojijo, da bi bili obravnavani tako, kot da niso predani svojemu delu. Ali pa se bojijo, da se ne bodo sposobni spopasti z delom, ki bi se jim nagrmadilo v njihovi odsotnosti.

In potem je tu način dela. Sodeč po neki raziskavi, več dela Američane osrečuje. To bi utegnilo biti zato, ker Američani bolj kot Evropejci verjamejo, da je trdo delo povezano z uspehom. "Američani pogojujejo svojo srečo z delom, Evropejci pa s prostim časom," je zapisal avtor raziskave Adam Okulicz-Kozaryn s teksaške univerze. Zato se kljub dokazanemu boljšem zdravju in večji storilnosti, povezani z dopustom, dolge počitnice za mnoge ameriške delavce zdijo neželene, strašljive, nerealistične ali preprosto nemogoče.
Malo želje po ureditvi
Kritiki menijo, da je čas za spremembo. "Preprosto ni dokazov, da ti priganjanje ljudi na smrt daje konkurenčno prednost," meni John de Graaf iz Take Back Your Time, skupine za raziskave učinkov čezmernega dela. Ob tem poudarja, da so se ZDA uvrstile na četrto mesto letošnjega seznama Svetovnega gospodarskega foruma najbolj konkurenčnih gospodarstev, Švedska, ki ima zakonsko določbo pet tednov plačanega dopusta, pa na drugo mesto.
De Graaf je leta 2009 sestavil osnutek prve različice zakona o plačanem dopustu, po katerem bi morala večja podjetja svojim uslužbencem omogočiti najmanj teden dni plačanega dopusta letno. A predlog ni dobil kaj dosti podpore.
Nasprotniki so bili takrat mnenja, da bi imel tovrstni zakon negativne posledice na posel in da se vlada ne bi smela vmešavati v delovna mesta na ta način. "Dobili ste občutek, da pozivamo h koncu zahodne civilizacije. Komentarji tipa 'Ameriko bodo spremenili v Francijo 21. stoletja' so dajali misliti, kot da bomo morali vsi jesti polže," se spominja Graaf. "Na noben način nisem antikapitalist, mislim, da trg dela veliko dobrih stvari, a Evropejci razumejo, da ima trg tudi svoje slabosti in da ko ga preprosto prepustimo njegovim lastnim vzvodom, ne sproducira popolnih rezultatov."