Kot pravi raziskovalec, se je število ogromnih turističnih ladij na Arktiki v zadnjih letih drastično povečalo, kar povzroča ogromno okoljsko škodo. Ladje, ki so namenjene predvsem udobju in zabavi gostov, niso primerne za raziskovanje ranljivih polarnih ekosistemov.

Arktični turizem je v zadnjih letih doživel pravi razcvet, saj turistične agencije ponujajo izlete na nedotaknjena območja zemlje na raziskovanje redkih živalskih vrst in osupljive narave. Pogosta atrakcija so tudi vasi domorodcev, ki se spreminjajo v turistične pasti, brez sledu tradicionalnega načina življenja prvotnih prebivalcev Arktike.

V zadnjih letih so se nekatera sredozemska mesta, ki so jih po navadi obiskovale superladje, odločila, da jim ne bodo več dovolila vplutja. Zaradi škode, ki jo povzroča množični turizem, so se za takšno omejitev odločili v Benetkah in Dubrovniku. Skupaj s strahom pred terorizmom, ki je izključil številna mesta ob sredozemski obali Afrike, te omejitve pomenijo, da morajo ponudniki križarjenj iskati nove cilje za svoje ladje.

Industrija turističnih križarjenj sicer doživlja neverjeten razcvet, saj se je število potnikov v zadnjih desetih letih podvojilo – na skoraj 30 milijonov letno. Največji ljubitelji takšnega počitnikovanja so – po podatkih nemškega Spiegla – nemški in britanski turisti. Po njihovih ocenah se trenutno gradi 124 novih ladij, ki bodo lahko prepeljale 5.000 potnikov ali več. Ob takšni rasti bodo ponudniki križarjenj morali najti vedno nove cilje, kamor bodo lahko pripeljali svoje plavajoče luksuzne hotele.