Izhodiščna točka za vzpon na gradbišče, na skoraj 1400 metrih nadmorske višine, je parkirišče
v bližini 90-metrov visokega slapa Rinka na koncu Logarske doline. Čeprav hoja traja le približno tri četrt ure, je ta naporna. Prvi del poti, ki poteka po skalah in kamenju, je namreč zelo strm.

Pred nekoliko položnejšo gozdno stezo je izvir Savinje. "Zaradi suše ga trenutno komaj opaziš. Vedno ga opazujem, saj bomo za dokončanje objekta rabili še nekaj 10 tisoč litrov vode. V bližini gradbišča imamo zajetje, upam, da ne bo presahnilo," pove član celjskega planinskega društva Matica Marjan Urleb. Odkar je pogorela stara koča, se je na Okrešelj tako kot še nekateri drugi člani povzpel več kot 50-krat.

Pred nadaljevanjem najine poti opazim, da mi je na planinskem čevlju odstopil podplat. Še dobro, da naju je dohitel predsednik Planinskega društva Celje Matica Brane Povše. Ta mi čevelj zlepi z lepilnim trakom, ki ga je imel ovitega na pohodni palici. "Tako, lahko ste brez skrbi. Do vrha in nazaj bo čevelj zdržal," me potolaži Povše in doda. "V gorah moraš biti pripravljen na vse. Jaz imam lepilni trak vedno zraven."

Gradnja je v polnem teku

Sodobno planinsko kočo trenutno oblači skupina 15. delavcev. "Razgled je prelep, a delo je zelo naporno, saj se moramo vsako jutro najprej peš povzpeti na Okrešelj," pojasni vodja gradbišča Adam Rihter. "To je eden od naših najbolj zahtevnih projektov. Prvič delamo v takih pogojih, na tako nedostopnem terenu. Proti koncu dneva se res pozna, roke in noge so že utrujene."

Kočo bi radi oblekli do jeseni, sledi opremljanje notranjosti, a ta dela niso več odvisna od vremena. "Urediti bomo morali tudi okolico. Odvečen material in delovne stroje bomo morali spraviti v dolino. Veliko stvari bomo morali nesti. To bo zelo težek zalogaj," doda Marjan Urleb.

Za september tako načrtujejo veliko delovno akcijo urejanja okolice. Planinci so do zdaj skupaj opravili približno 10 tisoč ur prostovoljnega dela, a po dveh letih in pol pri nekaterih prostovoljcih vnema nekoliko popušča. "V tem obdobju smo gor morali spraviti več kot 200 ton gradbenega materiala, po žičnici ga lahko na enkrat peljemo največ 250 kilogramov, tudi helikopterski prevozi so se vršili, tu gre zahvala Slovenski vojski, bili so tudi dolgi tovori, če povzamem, gre za zelo zahtevno operacijo."

Za dokončanje rabijo še tri četrt milijona evrov

Gradnja je do zdaj stala približno tri četrt milijona evrov, približno še enkrat toliko bi potrebovali za dokončanje projekta. Zato so donatorji zelo dobrodošli, tudi pomoči države se ne bi branili. "V preteklosti so poslanci Državnega zbora soglasno potrdili, da se nam dodeli 400 tisoč evrov. 200 tisočakov smo že dobili, zdaj bomo naredili vse, da dobimo nazaj še drugo polovico," načrte predstavi predsednik celjskega planinskega društva Brane Povše.

Če bo šlo pa načrtih, bodo prve goste v trinadstropni planinski dom prvič lahko sprejeli naslednje leto. Koča bo sodobna in prava paša za oči, pol iz betona, pol iz lesa. V njej bo lahko prespalo 47 planincev, največ po sobah, na podstrešju bo tudi nekaj skupnih ležišč, uredili bodo tudi večnamensko dvorano. Tam bodo pripravljali razne tečaje in predavanja. "Gre za pasiven objekt. Za zračenje, ogrevanje in hlajenje smo našli najsodobnejše rešitve," se pohvali Urleb.

Prespati ne, okrepčati da

Trenutno se na Okrešlju ne da prespati, se pa da okrepčati. V bližini so postavili manjšo brunarico. Ob vikendih jo obišče tudi po 150 planincev na dan, veliko je tudi tujcev, pove pomočnik oskrbnika Jože Stanko. "Čehi, Poljaki, še kakšni Američani tudi pridejo."
Okrešelj je namreč pomembna postaja pred težkimi vzponi na številne vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. "Tu je izhodišče na vse strani. Od tukaj se pride na Kamniško sedlo, Planjavo, Brano; skozi turški žleb se pride na vse Rinke, Skuto, pa naprej na Grintavec; čez Savinjsko sedlo se gre lahko na Mrzlo goro ali pa na Jezersko na Babe," sklene predsednik Planinskega društva Celje Matica Brane Povše.