29. maj leta 1953 velja za prelomnico v svetu alpinizma, saj je bila osvojena "streha sveta", visoka 8.848 metrov. Hillary se je prvič neuspešne novozelandske odprave na Mount Everest udeležil že leta 1951, nato pa z nepalske strani znova poskusil leta 1953, ko se je pridružil britanski odpravi. Kot članu te odprave mu je uspelo.

Hillary fotografiral le šerpo
Zaradi zaslug mu je novozelandska vlada ob 50. obletnici prvega uspešnega vzpona na Mount Everest podelila častno državljanstvo, obenem pa je bil tudi edini še živeči Novozelandec, upodobljen na enem izmed novozelandskih bankovcev. Za svoje zasluge je prejel častni naziv "Sir". Zanimivo je, da Hilaryjev vzpon na vrh ni ujet v fotografski objektiv, zato pa je Hilary na vrhu slikal Tenzinga Norgayja - ta je goro rad imenoval s tibetanskim imenom Čomolungma -, ki ima na vrhu v rokah zastave Nepala, Združenih narodov in Indije.

Skušali so jo osvojiti že prej
Poskusi vzpona na vrh gore, ki je ime dobila po britanskem vodji raziskovanja Indije in zemljemercu, polkovniku Georgeu Everestu leta 1856, segajo v začetek 20. stoletja. Britanci so se o vzponu na vrh dogovarjali z dalajlamo, da bi skušali doseči vrh s tibetanske strani, Charles Bell, osebni prijatelj dalajlame, pa je dobil dovoljenje za odpravo, ki je vrh skušala doseči leta 1922, a je prišla "le" do nadmorske višine 7.000 metrov. Do leta 1938 se je proti vrhu podalo še sedem odprav, prva znana alpinista, ki se nista vrnila z gore, pa sta bila leta 1924 Angleža George Mallory in Andrew Irvine.

Prva ženska, prvi invalid, prvi brez kisika ...
Za Hilaryjem so goro nato "naskakovali" številni alpinisti, mnogi opozarjajo, da je Everest postal prizorišče pehanja za slavo, denarjem in lovci na različne rekorde. Prva ženska na vrhu je bila Japonka Junko Tabei leta 1975, prvi, ki je goro premagal brez dodatnega kisika, pa je bil Južni Tirolec Rainhold Messner leta 1978, ki je leta 1980 Everest premagal tudi v samostojnem vzponu. Največkrat je bil na gori Nepalec Apa Sherpa, ki je vrh leta 2011 osvojil 21. Ta rekord je z 21 vzponi letos izenačil nepalski alpinist Phurba Tashi Sherpa.

Na vrhu so stali tudi invalidi, maja letos je vrh namreč osvojila 26-letna Indijka z amputiranimi nogami. Leta 2002 sta bila na Everestu prva zakonca, Američana Phil in Susan Ershier, na leto pa se na vrh odpravi tudi po 600 alpinistov. Rekorden je bil 23. maj 2010, ko se je na vrhu gnetlo 160 ljudi. Najstarejši alpinist na vrhu je bil z 80 leti Japonec Juičiro Miura, najmlajši je bil leta 2010 na vrhu 13-letni Američan Jordan Romero.

Najbolj katastrofalno je bilo leto 1996, ko je življenje pri poskusu vzpona izgubilo kar 12 ljudi. Do danes je Everest vzel 300 življenj, letos že osem.

Poklon tudi vsem Slovencem
Do zdaj je bilo na najvišjem vrhu sveta tudi 17 Slovencev. Prvi med njimi je bil 13. maja 1979 Nejc Zaplotnik. Poleg njega so Everest osvojili še Andrej Štremfel, Stane Belak, Viki Grošelj, Marija Štremfelj, Janez Jeglič, Franc Pepevnik, Pavle Kozjek, Davo Karničar, Franc Oderlap, Tadej Golob, Matej Flis, Gregor Lačen, Viki Mlinar, Marko Lihteneker, Roman Benet in Tomaž Jakofčič.

Letošnja 60. obletnica prvega vzpona na Everest pa sovpada s 30. obletnico smrti prvega Slovenca na vrhu gore sveta, Nejca Zaplotnika, ki je 24. aprila 1983 umrl pod plazom pod himalajskim osemtisočakom Manaslujem.