Sliši se skoraj neverjetno, a vendar je tako častitljiva ustanova, kot je Beneški inštitut znanosti in umetnosti (Istituto Veneto di Scienze, Lettere ed Art) z nagrado 5.000 evrov nagradil razvojno shemo britanskega ekonomista Johna Kaya, ki je kot novi vir vedno potrebnega denarja za obnovo Benetk predvidela ureditev zgoraj omenjenega tematskega parka. Kay je močno okaral beneško gospodarsko politiko, ki v prav nobenem oziru ni razvojno naravnana in ki le 'parazitira' na izjemnih zgodovinskih in kulturnih adutih 'Serenissime'. Tematski park, čeprav na prvi pogled še tako neprimeren za staroveško beneško okolje, naj bi skupaj z vstopnico, ki bi stala 50 evrov, vsaj malo okrepil beneški proračun.
Benetke so tematski park sui generisKay je svoj predlog utemeljeval tudi s tem, da Benetke tako ali tako niso pravo mesto, ampak tematski park, ki je to postal sam od sebe. Avtohtono prebivalstvo se izseljuje, mesto pa je živahno le, kadar ga napolnijo tujci. Če bi Benetke, kot neke vrste svojo enklavo, prevzela družba Disney, se tako niti ne bi kaj dosti spremenilo, le upravitelj bi bil bolj razumen in sposoben generiranja denarja. Tezo, da so Benetke tematski park sui generis, je Kay utemeljil z besedami: "Prva stvar, ki si jo obiskovalec Benetk zapomni, je veličastnost prizorišča. Druga stvar število priložnosti, ko je bil 'oropan'." O takšni izkušnji po pravici povedano zares govorijo tudi obiskovalci tematskih parkov in zabavišč.
Mnenja inštituta z 200-letno tradicijo pa ne delijo vsi Benečani. Župana Massima Cacciarija, ki si je precej 'črnih pik' zaslužil tudi kot podpornik gradnje novega mostu, ki povezuje železniško in avtobusno postajo, je tako mnenje akademikov povsem ogorčilo. Dejal je, da je preprosto smešno, da ugledna beneška kulturna ustanova nagradi "najbolj kičasto podobo Benetk in njihove prihodnosti".
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje