Med glavne cilje so v Bohinju, ki sodi med pionirje slovenskega turizma, uvrstili razvoj kraja v prepoznavno evropsko turistično destinacijo ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

Veliko možnosti za prihodnji razvoj turizma Bohinj skriva v svojem naravnem bogastvu, ki so ga Bohinjci obogatili z izjemno kulturno in zgodovinsko vrednostjo. Prednosti Bohinja sta ugodna cestna dostopnost in bližina letališč z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki. Med svoje prednosti Bohinjci štejejo tudi šibko hotelsko infrastrukturo, ki daje priložnost manjšim, kakovostnim nastanitvenim zmogljivostim.

Bohinj gospodarsko manj razvit
Občina Bohinj je med gospodarsko manj razvitimi občinami Slovenije, osebni prejemki zaposlenih so pod gorenjskim in slovenskim povprečjem, dodana vrednost na zaposlenega pa je najmanjša na Gorenjskem.

V preteklosti turistična strategija slabo uresničena
Strategijo razvoja turizma so v Bohinju v preteklosti že začrtali, a je bila slabo uresničena, predvsem zaradi pomanjkanja konkretnih ukrepov in dejavnosti. Ker je Bohinj še vedno vezan na poletno in zimsko sezono ter lepo vreme, manjkajo programi in ponudba, ki bi zapolnili čas mrtve sezone, veliko pa ostaja tudi naravnih in kulturnih vrednot, ki so premalo predstavljene.

Najpomembnejši turistični načrti
Najpomembnejši cilji strategije od leta 2006 do leta 2013 so ohranjanje narave, krepitev prepoznavnosti Bohinja, posodobitev in dograditev turistične infrastrukture, ureditev in umiritev individualnega motornega prometa okrog jezera in na Pokljuki in trženje tradicionalnih vrednot Bohinja.

Do leta 2013 naj bi se v Bohinju število prenočitev povečalo za 50.000, na 380.000, ob tem pa želijo ohraniti povprečno 4,5-dnevno dobo bivanja in povečati zunajpenzionsko porabo s 25 na 50 evrov. Na področju gostinstva in turizma naj bi se odprlo 100 novih delovnih mest, izobraziti pa nameravajo tudi 30 turističnih in športnih vodnikov.