"Prostora za rast turizma je še dovolj, vendar zunaj poletne sezone, v kateri turisti ustvarijo 52 odstotkov vseh prenočitev. Nadaljnja rast mora potekati v preostalih mesecih, in čas je, da dvignemo krila," je dejala direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak na Dnevih slovenskega turizma (DST) v Planici. Dodala je: "Slovenski turizem ima v zadnjem obdobju lepe rezultate. Lani smo presegli mejo 11 milijonov prenočitev in letos so te številke še boljše." Še bolj po njenih besedah veseli to, da se je vrednost izvoza potovanj letos do avgusta povečala za dobrih 10 odstotkov.

Osrednja Slovenija ustvari najmanj prenočitev
Od štirih makrodestinacij, ki jih opredeljuje nova strategija trajnostne rasti slovenskega turizma - alpska, termalno-panonska, mediteranska in osrednja Slovenija z Ljubljano - je najbolj sezonska alpska. Geografsko gledano, okoli 30 odstotkov prenočitev imata alpska in termalno-panonska regija, sledi sredozemska s 25 odstotki prenočitev, okoli 15 odstotkov pa jih ustvari osrednja Slovenija.

"Lani smo s turizmom zaslužili 2,3 milijarde evrov. Od tega so 63 odstotkov v strukturi priliva enodnevni in tranzitni gostje, katerih poraba pa je v zadnjem času precej upadla," je poudarila Pakova. Skoraj 40 odstotkov prihodkov so prinesli turisti, torej tisti, ki so pri nas tudi prenočili, njihova poraba pa stagnira."Izziv je torej spreobrniti enodnevne in tranzitne goste v turiste ter pri vseh povečati porabo," je povzela direktorica STO. Na to opozarja tudi dejstvo, da je prihodek na razpoložljivo hotelsko sobo lani pri nas znašal skoraj 40 odstotkov manj od povprečja v regiji.

Turistično leto ima 365 dni
Slovenija ima torej še prostor za rast in razvoj tako v obsegu - število prihodov turistov na prebivalca je v povprečju regije - še več pa v finančnem smislu. "Bistvo je oblikovanje produktov za 356 dni, za vse letne čase, zunaj glavnih turističnih destinacij in z višjo dodano vrednostjo," je poudarila Pakova.

Z novimi makrodestinacijami si slovenski turizem przadeva za bolj jasno in učinkovitejšo komunikacijo ponudbe države. Ta model namreč kaže konkurenčno prednost Slovenije v geografskih značilnostih in tako pomaga turistu, da se odloči, kam iti. Jasno opredeljuje tudi tipične produkte vsake regije - na primer doživetja na prostem za alpsko ali zdravje za termalno-panonsko regijo.

Še en cilj nadgradnje organizacije slovenskega turizma z makroregijami je krepitev povezav med lokalnimi turističnimi organizacijami in STO. "Definiranih je 34 vodilnih destinacij, ki imajo znanega nosilca - organizacijo - in ta je naš nosilni partner," je pojasnila Pakova. 34 vodilnih destinacij, ki so razporejene po vseh makroregijah, ustvari 97,8 odstotka vseh turističnih prenočitev.

Pakova je sicer poudarila še, da bo v destinacijah bistven premik od promocije in organizacije dogodkov k upravljanju destinacij.

V Slovenijo prišlo 900 novinarjev
Vlaganja v promocijo slovenskega turizma kažejo pomembne rezultate. V Zeleno shemo slovenskega turizma je vključenih 40 krajev in ponudnikov. V zadnjem letu se je Slovenska turistična organizacija skupaj s turističnim gospodarstvom predstavila v 30 državah sveta, še posebej so izstopali partnerstvo s turistično borzo ITB Berlin ter predstavitvi v ZDA in v Moskvi.

V zadnjih dveh letih je gostila skoraj 900 tujih novinarjev in drugih (medijskih) vplivnežev. Prenos kolesarske dirke po Sloveniji si je na televiziji Eurosport ogledalo 113 milijonov gledalcev, z digitalno kampanjo Make New Memories pa je Slovenska turistična organizacija dosegla 70 milijonov posameznikov. Prenovljeni osrednji turistični spletni portal je od lansiranja lanskega decembra obiskalo 1,75 milijona novih uporabnikov.

V prihodnje bo sicer največji del promocije usmerjen na italijanski, avstrijski, nemški, britanski, francoski in ruski trg, ki skupaj prinesejo polovico vseh turističnih prenočitev v Sloveniji.