S promocijo ekološkega turizma v Sloveniji je začel Inšitut za trajnostni razvoj leta 1998. O ekoturizmu se je sicer še posebej veliko govorilo v letu 2002, ki je bilo mednarodno leto ekološkega turizma. Na institucionalni ravni se je s pojavom začelo ukvarjati kar nekaj ekoloških in turističnih organizacij, podpira pa ga tudi Slovenska turistična organizacija.

Ekoturizem? Kaj pa je to?
Evropsko okoljsko informacijsko in opazovalno omrežje definira ekoturizem kot "izlete v relativno nedotaknjene kraje, kjer turistom obljubljajo možnost opazovanja nenavadnega prostoživečega živalstva in rastlinstva ter domačinov". Potovalna industrija poskuša oglaševati avanturo in pristnost popotnikom, naveličanim "civilizacije", reklamira potovanja v okolja, ki so brez moderne tehnologije. Ekoturistični paradoks je ponujanje nedotaknjenih krajev, ki pa prenehajo biti nedotaknjeni, ko pridejo turisti.

Kako je s slovenskim ekoturizmom?
V Sloveniji se pomena takšne dejavnosti še vedno premalo zavedamo. V projekt se vključujejo nekatere turistične kmetije, ki obiskovalcem ponujajo zdravo prehrano in nekatere prostočasne dejavnosti, k razširjanju pojava pa prispevajo tudi t.i. ekološke kmetije.

Slednje se ukvarjajo predvsem s pridelavo ekološko pridelane in neoporečne hrane, manj pozornosti pa posvečajo nastanitvenim zmogljivostim in sprejemanju gostov. Ta trend se počasi spreminja, saj kmetije vendarle popuščajo naraščajočim pritiskom morebitnih obiskovalcev.

Ekoturizem pa predstavlja sintezo med turistično in ekološko dejavnostjo kmetij, za ukvarjanje s tovrstno dejavnostjo pa lahko pridobite tudi sredstva iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov.

Mednarodne organizacije osveščajo javnost
Združeni narodi si prizadevajo, da bi bili v okviru ekoturizma o pozitivnem doprinosu in negativnih posledicah turizma obveščeni vsi vpleteni. Turizem bi po mnenju organizacije moral upoštevati pravico krajevnih prebivalcev, da se mu odrečejo, če je vloga krajevne skupnosti pri njegovem razvoju premajhna. Združeni narodi tudi spodbujajo krajevne prebivalce k nadzoru in ohranjanju krajevnih resursov.

Ekoturizem je tudi ena izmed tem okoljskega programa Združenih narodov (UNEP), še posebej zaradi prizadevanj za ohranitev biološke raznolikosti. Takšen turizem lahko pospešuje osnovne cilje konvencije o biološki raznolikosti, ki so ohranitev biološke in kulturne različnosti v zdravih ekosistemih, ustvarjanje prihodkov, poklicev in poslovnih priložnosti v ekoturizmu ter razdelitev koristi ekoturizma med lokalne skupnosti in prebivalce.

Tudi deklaracija iz Quebeca si prizadeva za ohranitev naravne in kulturne dediščine, ter poudarja pomen dejavnega sodelovanja krajevnih skupnosti pri turističnemu planiranju. Med drugim si prizadeva za bolj dejavno interpretacijo naravne in kulturne dediščine obiskovalcem določenega območja. Quebeška deklaracija vsebuje tudi poziv vpletenim akterjem k spoštovanju zastavljenih načel; pomena varovanja dediščine bi se morale zavedati vlade, nevladne organizacije, zasebni sektor in posamezniki.