Simbol New Yorka je prvega maja praznoval 80 let in čeprav se nič več ne baha z nazivom najvišje stavbe na svetu, njegov čar še zdaleč ni izginil. Zgradili so ga kot rezultat "tekme za nebotičnike", ki je potekala med premožnimi industrialisti, zato da bi v državi, ki se je spopadala z veliko gospodarsko krizo, postal simbol novega upanja.

Nanjo je plezal tudi King Kong
Stavbo so uradno odprli 1. maja leta 1931, od takrat pa jo je obiskalo več kot 110 milijonov turistov - in v znamenitem prizoru celo živalska "pošast" King Kong. Stavbo je namenu predal takratni ameriški predsednik Herbert Hoover, ki je prižgal njene luči kar s pritiskom na gumb iz Washingtona. Do leta 1972, ko ga je premagal severni stolp Svetovnega trgovinskega centra, je Empire State Building veljal za najvišji objekt, ki je delo človeških rok. Po napadu na dvojčka leta 2001 pa je znova postal najvišja zgradba v "velikem jabolku".

Kruto delo dan za dnem
381 metrov visok ponos, ki ima 102 nadstropji, je v samo 13 mesecih "na noge" postavilo 3.400 delavcev, mnogi so pri delu tvegali tudi svoja življenja. Šlo je predvsem za evropske priseljence in pripadnike ameriškega domorodnega ljudstva Mohawk, ki so vstajali ob pol štirih zjutraj in nato garali do pol petih popoldne - enak delavnik so imeli tako v razgretih poletnih dneh, ko so se temperature dvignile nad 30 stopinj Celzija kot v zimskih snežnih nevihtah. Plačilo: dva dolarja na uro.

Znana je misel enega izmed njih, Victorja Gosselina, ki je o njihovi nalogi dejal: "Na gradbišču je bilo daleč od tega, da bi imeli 'piknik', a na voljo je bilo veliko delovnih mest, zato sem se prijavil za to službo. Vseeno bolje to, kot biti taksist v New Yorku. Ko sem jih gledal dol na ulice, kako se dušijo v vsem prometu, nikoli ne bi želel zamenjati z njimi."

Ne potrebuje naslova
Najbolj priljubljeno stavbo med Američani - na sam vrh jo je postavilo več raziskav -, sicer že nekaj časa prenavljajo, dela pa bodo stala 550 milijonov dolarjev, kar je 13-krat več od vsote, ki so jo leta 1930 potrebovali za njeno gradnjo. Z deli želijo ohraniti značilni slog art decoja, hkrati pa velikana narediti bolj energetsko varčnega in do okolja prijaznega.

Anthony Malkin, ki nadzoruje prenovo, želi, da bi Empire State Building imel dve enakovredni vlogi - kot turistična meka in pisarniški objekt. "Upravljati s takšno stavbo je tako privilegij kot dolžnost. Vsi nam namreč ves čas gledajo pod prste, mnogi uslužbenci pa imajo na svojih vizitkah zapisane le besede 'Empire State Building', brez naslova, brez poštne številke. Nič čudnega, saj vsak na svetu ve, kje stoji in kako priti do njega."