Madrid ali Barcelona, je vprašanje, ki je zadnje čase aktualno predvsem v političnem svetu, ko se Katalonci pripravljajo na referendum o neodvisnosti, je pa tudi vprašanje, ki je pogosto v nogometu, ko se udarita dva nogometna velikana Barcelona in Real Madrid. To vprašanje pa se pogosto pojavlja pri turistih, kjer je (vsaj na videz) v rahli prednosti Barcelona.

Barcelona ima več znamenitosti, ima Gaudija, ima plažo, je slišati na strani tistih, ki jim je ljubša Barcelona. Madridčanov ta poraz ne gane, saj se domačini, ki preprosto obožujejo svoje mesto, kar nazorno kaže prej omenjeni izraz, lahko po svojem mestu lažje premikajo. V Madridu se vam v nasprotju z Barcelono ne bo treba prerivati skozi množico turistov. Vsaj septembra ne.

Kam?
Nekaj turistov je mogoče srečati na naslednjih točkah - na živahnem trgu Puerta del Sol, kjer Madridčani praznujejo novo leto in kjer stoji simbol mesta medvedka, ki jé sadeže z drevesa; na Plazi Mayor, glavnem trgu, kjer si lahko privoščiš najdražjo kavo v mestu, kraljuje kip kralja Filipa III.; ena najveličastnejših palač v mestu pa je Cibeles s svojo fontano, kjer je včasih imela prostore pošta, danes pa tam domuje župan; vrste se vijejo tudi pred mogočno kraljevo palačo, kjer si lahko ogledate več kot sto soban; najbolj priljubljen kotiček za počitek pa je park Retiro (retiro pomeni počitek), kjer si morate obvezno privoščiti lenarjenje.

Madrid je mesto umetnosti z več kot 2.000 umetnostnozgodovinskimi znamenitostmi in več kot 80 muzeji, med njimi so najbolj znani muzeji Prado, Reina Sofia in Thyssen-Bornemisza, ki stojijo na aveniji Passeo del Prado, tu je tudi kulturni center Caixa Forum, ki ponuja vrsto brezplačnih ogledov, zanimiv pa je zaradi pročelja, iz katerega rastejo rastline.

Je tudi idealno mesto za nakupovanje, največ trgovin je na eni najbolj poznanih in najprometnejših ulic Madrida - na aveniji Gran Via, ki ponuja pogled tudi na številne mogočne stavbe, v katerih so različni uradi, hoteli, restavracije … Gran Vii pravijo tudi madridski Broadway, saj tam domujejo številna gledališča, ki ponujajo svetovno znane predstave in muzikale. Kolikšen je pretok na omenjeni aveniji, priča tudi podatek, da se lahko tam znajdeš v prometnem zamašku tudi ob štirih zjutraj. Ulica je namreč središče nočnega dogajanja.

Španska prestolnica je eno izmed najgosteje naseljenih evropskih mest - v samem mestu je uradno 3,3 milijona prebivalcev, skupaj z okolico pa to število naraste na 6,5 milijona -, ni pa tipično turistično mesto ... Je mesto, ki zleze pod kožo vsakemu posamezniku, ki ne želi le obkljukati ogleda znamenitosti na svojem seznamu obveznih ogledov, temveč želi v mestu preprosto uživati. In Madrid to ponuja na vsakem koraku, glavni predstavniki sproščenosti, prijaznosti in uživaštva pa so Madridčani. "¿Qué tal? (Kaj se dogaja)," se sliši ob vsakem obisku trgovine, lokala, frizerja, iz vsakdanje fraze, kot je za nas dober dan, pa žarita pravi interes in navdušenje, kar človeku takoj polepša dan. Ko se ustaviš pri navadnem kiosku, da bi si kupil vodo, te prodajalci hitro ogovorijo, pri tem pa ti svetujejo tudi, da denarnice res ni priporočljivo nositi zadaj v nahrbtniku, saj je v Madridu veliko tatov. Ampak človek se v Madridu počuti tako domače in varno, da se le nasmehneš in denarnico spet pospraviš v isti predal.

Sproščeni, topli, prijazni Madridčani
Glavni adut Madrida so zagotovo ljudje, ki znajo življenje resnično uživati. "Za pijačo, večer s prijatelji se vedno najde čas, se vedno najde denar, čeprav so posamezniki brez dela. Brez tega preprosto ne moremo živeti. Nakupovanju se še lahko odpovemo, tapasom in pivu pa resnično ne moremo reči ne," pravi eden izmed španskih amigov (prijateljev). Odgovor dovolj jasno pokaže, kaj za njih pomeni druženje ob cervezi (pivu) in tapasih - prigrizki, ki jih postrežejo k pijači ali pa jih naročiš samostojno. Ponekod so tapasi manjši, dobite recimo čips, na njem pa rezino ali dve pršuta, drugod pa so tapasi že pravi obroki – v eni izmed restavracij nam tako najprej postrežejo paello, sledila so ocvrta jajca s šunko, nato še piščanec s krompirjem, pa nekaj sladkega ... Ustavila sem se že pri jajcih, saj ob enajsti uri zvečer pa tega res ne moreš prebaviti, ob čemer se Španci globoko začudijo in slastno pohlastajo še mojo jed. Ob vsakem novem naročilu pijače sicer dobiš novo jed, tako da se večer ob pijači razvleče na pravo nočno kulinarično doživetje. Vse restavracije so v nočnih urah nabito polne, Španci se na večerjo, ki se začne ob 22. uri, radi odpravijo ven.

Pravi utrip življenja se v Madridu začuti v njegovih četrtih in na njegovih ulicah, ki ne ostanejo prazne niti sredi noči. V poznejših urah se dogajanje preseli v bare in nočne klube, ki jih Madrid premore res veliko. Mlajši, starejši in najstarejši, pražnje oblečeni upokojenci, zlahka najdejo primeren prostor za zabavo, ki zna trajati tudi do osme ure zjutraj. V nočnih urah se je tako po Madridu varno sprehajati, vsaj na vsakem koraku vrvi ljudi.

Kulinarična meka
Vrnimo se k hrani in pijači, kjer ne smemo pozabiti na prav posebne kulinarične muzeje – museo del jamon, kjer v okviru prodajalne suhomesnatih in sirnih izdelkov deluje tudi gostilna, kamor se med malico zatečejo vsi: od delavcev v uniformah do poslovnežev v elegantnih oblačilih, ki čakajo v vrstah, medtem ko za glavnim pultom z vseh strani letijo krožniki, napolnjeni s pršutom, rogljički, popečeni toasti, politi z malo oljčnega olja ali pa tudi koščki paradižnika, gostje naročajo skodelice kave, claro (pivo z limonado), pivo in tinto de verano (rdeče vino z ledom in sodavico) … Poskusiti morate tudi bocadillose (sendviče), po možnosti polnjene z ocvrtimi lignji, pa tudi churrose (sladke ocvrte paličice) … Španci malico opravijo kar stoje, glasen klepet in trkanje kozarcev v vsakem kotičku pa odmevata v "muzeju pršuta". In čemu tako veselo nazdravljajo, se vprašajo mimoidoči turisti. A vsi tisti, ki so kdaj obiskali Španijo, vedo, da Španci ne potrebujejo posebnega razloga za to, nazdravijo tudi kar tako … Za lepši dan … Tudi to je Španija, hedonizem na vsakem koraku, v vsakem trenutku.

V Madridu stoji tudi Botin, najstarejša restavracija na svetu, ki je svoje mesto dobila tudi v najbolj znani knjigi rekordov. V njej naj bi bil stalni gost Ernest Hemingway, obstaja pa tudi šala med tamkajšnjim prebivalstvom, da je bil pisatelj gost v vsaki restavraciji, kar številni uporabljajo v promocijske namene, ena izmed restavracij pa tako jasno da vedeti z napisom, da "Hemingway ni bil nikoli tukaj".

Vse poti vodijo v Retiro
Glavno zatočišče vseh Madridčanov je park Retiro, ki se razprostira na kar 1,4 kvadratnega kilometra, najdemo pa ga v samem središču mesta, nedaleč stran od železniške postaje Atocha. V parku najdemo jezero, kipe, Kristalno palačo, spomenike, na jezeru pred spomenikom kralju Alfonsu XII. lahko najamete čolne, privoščite si lahko pijačo v barih, ki obkrožajo jezero, nikakor pa ne smete pozabiti na siesto v parku. V parku v vsakem kotičku najdete pare, družbe, posameznike, ki se za uro ali dve uležejo na travo – nekateri berejo knjigo, na drugem koncu si par izmenjuje nežnosti, spet pogled drugam ponuja pogled na dekleta, ki opravljajo še zadnje priprave na rojstnodnevno zabavo, baloni in napis feliz cumpleaños (Vse najboljše) so že postavljeni, oprezajo le, s katerega konca bo prišla oziroma prišel slavljenka oziroma slavljenec … In spet smo pri uživaštvu ...

Madrid morebiti nima svoje plaže, ampak to prebivalcem in turistom ne prepreči, da se ne bi počutili kot na plaži. Brisača ob brisači, kopalke, priseljenci, ki hodijo med ljudmi in ponujajo pijačo (eden redkih turističnih momentov), zvok uličnih glasbenikov in vode ter močni sončni žarki – v času bivanja v Madridu so temperature segale tudi do 34 stopinj Celzija, mesto pa naj bi imelo na leto tudi do 3.000 ur sonca.

Mesto, ki nikoli ne spi
Madrid je pravo kraljevsko mesto, ki nikoli ne počiva, je mesto z značajem in dušo, ki ga prevevajo sproščenost, živahnost, dostopnost in toplina prebivalcev ... Kdor reče, da za ogled Madrida zadostujejo trije dnevi, se moti, tudi večkratni obisk Madrida v meni še vedno pušča občutek "krivde", da nisem videla vsega.

V Madridu se namreč ves čas nekaj dogaja, tokrat je večino našega časa vzelo svetovno prvenstvo v košarki, za katerega večina Madridčanov sploh ni vedela - je pa za to vedel kralj Filip VI., ki si je ogledal več tekem, sodeloval pa je tudi pri podelitvi medalj. Na pripombo, kje pa je navijaško vzdušje, saj v mestu poteka tako veliko športno tekmovanje, pa eden izmed turističnih delavcev kratko in jasno odgovori: "Pri nas je nogomet na prvem mestu."

V istem obdobju je potekal tudi španski teden mode, ki sta se ga udeležili tudi legendarna manekenka Naomi Campbell in pevska zvezdnica Beyonce. Španska revija ¡HOLA! je na aveniji Paseo de Recoletos proslavila 70. rojstni dan z obsežno razstavo na prostem, postavili so naslovnice, ki so najbolj dokumentirale njihovo delovanje. Nedeljski dopoldnevi so bili rezervirani za obisk bolšjega sejma Rastro v predelu Latina, kjer vsak najde kaj zase, vsi, ki ljubijo hrano, pa ne smejo izpustiti obiska tržnice Mercado de san Miguel, ki so jo preoblikovali v samopostrežno restavracijo, ponuja pa pravo gastronomsko doživetje. Madrid je v istem času gostil tudi mestni derbi madrileno, kjer sta se pomerila nogometna velikana Real in Atletico.

Seznamu takšnih in drugačnih znamenitosti ni videti konca, na prvo mesto pa vsekakor postavljamo prebivalce Madrida, ki se s svojo prijaznostjo, gostoljubnostjo, toplino in predvsem s svojim občutkom za uživanje vtisnejo v spomin marsikateremu obiskovalcu. So vedno pripravljeni na pogovor in deljenje poljubov – Španci se namreč ne glede na to, ali se prvič in tudi zadnjič vidijo med seboj, pozdravijo s poljubi, in ne z rokovanjem, v Španiji se tako človek hitro počuti domače.

Madrid morebiti ni mesto na prvo žogo kot recimo konkurenčna Barcelona, je pa zagotovo mesto, ki vsakomur, ki ga je kdaj obiskal, zleze pod kožo … In to zelo globoko, kar opisuje še en pregovor, ki ga uporabljajo Madridčani: "Cuando has disfrutado de Madrid, hay cosas en tu vida que ya nunca vuelven a ser iguales" (Ko si doživel Madrid, so stvari v življenju, ki nikoli več ne bodo enake).

Dolores Subotić