Za vstop v stanovanje je bilo treba odšteti 7,5 evra, vstopnice so prodajali v bližnji knjigarni, saj so lastniki želeli, da bi priložnost ogleda dobili predvsem ljudje iz soseščine.

Družina Frank je v stanovanju na ulici Merwedeplein številka 39 živela od decembra leta 1933 do julija leta 1942. Dnevnik, ki ga je Ana dobila za 13. rojstni dan, popisuje njeno življenje od 12. junija 1942 do 1. avgusta 1944.

Obnova v slogu tridesetih let
Stanovanje s petimi spalnicami in teraso je leta 2004 kupila nepremičninska korporacija Ymere. S pomočjo Fundacije Ane Frank so ga obnovili v slogu tridesetih let. Želeli so ustvariti "vzdušje, ki ga je zapustila družina Frank".

Stanovanje, v katerem naj bi Frankova preživljala najsrečnejše odbdobje življenja, zdaj oddajajo Nizozemskemu skladu za književnost, ki v njem nudi zatočišče tujim pisateljem, ki so v domovini preganjani.

Simbol trpljenja med holokavstom
Družina Frank se je pred nacisti zatekla v majhno stanovanje, ki so ga uredili v pisarniških prostorih za hišo ob kanalu. Tam je Ana napisala večino dnevnika, zaradi katerega je po smrti postala simbol judovskega trpljenja med holokavstom. Po dnevniku, ki velja za eno najbolj branih knjig vseh časov, je nastalo več odrskih in filmskih priredb.

Ano Frank so z družino avgusta leta 1944 našli nacisti po dveh letih skrivanja, s sestro Margot sta za tifusom umrli v nemškem koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen marca leta 1945. Edini preživeli iz družine, oče Otto Frank, se je po vojni vrnil v Amsterdam in našel Anin dnevnik. Potrudil se je, da so ga leta 1947 objavili. V hiši, kjer se je družina skrivala med vojno, je že 50 let muzej, imenovan Hiša Ane Frank, ki je prav tako nastal na pobudo njenega očeta.

Prilagamo edini znani posnetek Ane Frank, na katerem z okna spremlja odhod para iz sosednje hiše na poroko. Nastal je 22. julija 1941.