Ta teden mineva sto let od oktobrske revolucije, ko so sedež takratne meščanske vlade, Zimski dvorec, s tem pa tudi oblast v takratni Rusiji, zavzeli boljševiki, Lenin pa je bil izvoljen za predsednika sveta ljudskih komisarjev oz. predsednika vlade. Boljševiški prevzem oblasti je v Rusiji sprožil državljansko vojno, ki je trajala do leta 1922, v njej pa naj bi umrlo od pet do devet milijonov ljudi, a v tem času se je Leninov ugled že močno utrdil. Ko je januarja 1924 umrl, star 53 let, je to predstavljajo nacionalno tragedijo.

Njegove posmrtne ostanke so položili na pare, kjer se mu je le štirih dneh poklonilo več kot 900.000 ljudi, zato so se pristojni odločili, da očeta naroda, kot so ga poimenovali, za vselej postavijo vsem na ogled. Na osrednjem moskovskem trgu so ga tako položili v mavzolej, kjer leži še danes.

Ogled Leninovih posmrtnih ostankov: hitro, tiho in brez fotografiranja
Vsak dan na (sicer brezplačni) ogled njegovega balzamiranega trupla čaka na stotine turistov in domačinov, ki po večurnem čakanju v skupinah vstopajo v mavzolej, se spustijo do sobane, kjer leži, in na hitro obkrožijo krsto. V mavzoleju sicer veljajo strogi varnostni ukrepi, posmrtne ostanke omenjenega voditelja je prepovedano fotografirati, prepovedano je tudi pogovarjanje, najmanjši otroški jok sproži besno sikanje vojakov, ki ves čas stražijo Leninovo truplo in skrbijo, da se nihče ne zadrži ob krsti več kot trenutek ali dva.

Le nekaj dni po smrti so Lenina sicer počastili v domačem St. Peterburgu (ta se je takrat še imenoval Petrograd), ki so ga preimenovali v Leningrad. To ime je mesto obdržalo do leta 1991, ko so domačini na referendumu odločili, da bi ga preimenovali nazaj, in sicer v St. Peterburg.

Skoraj ni kraja brez Leninovega kipa
V letih po Leninovi smrti so mu začeli po nekdanji Sovjetski zvezi serijsko postavljati takšne in drugačne spomenike, največ seveda v domači Rusiji, v Ukrajini in Belorusiji, najdemo pa jih tudi po drugih nekdanjih sovjetskih državah (na Poljskem, v Estoniji, na Češkem) in drugih komunističnih državah, npr. v vzhodni Nemčiji, na Kubi itd.

Številne so po razpadu Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav odstranili, nekateri pa stojijo še danes. Tudi v Rusiji se sicer občasno pojavljajo pozivi k odstranitvi spomenikov - tako zaradi nasprotovanja Leninu kot zaradi pogostih onečaščenj spomenikov. Nekaj si jih lahko ogledate v spodnji galeriji.