Živo naravo poleg dreves predstavljajo še mikroorganizmi, žuželke, divjad, grmi, zelišča, gobe, mahovi in lišaji, neživo pa zrak, voda, kamnine in minerali. V ohranjenem okolju se v gozdu snovi nenehoma krožijo. Danes človek krepko preoblikuje naravo za svoje potrebe in celo zabavo. Prekinitev kroženja naravnih snovi pa ima hude dolgoročne posledice, ki se odražajo v obliki sprememb podnebja. Slovenija ima srečo. Sodi med države z največjo poraščenostjo z omenjenimi zakladi narave. Kako pa je po svetu?
Brazilski pragozd, ki na poti k izlivu spremlja Amazonko, je največji na svetu. Foto: EPA
Jutranja megla v gozdovih švicarskega Grabserberga, v kantonu St. Gallen. Foto: EPA
Lepotam nekaterih stvari se ne gre načuditi - tokrat prvi svetlobi, ki obseva bavarske smreke. Foto: EPA
Ekvadorski narodni park Yasuni je pod svoje okrilje vzel UNESCO. Foto: EPA
Na južnokorejski gori Čukrieong sredi maja cvetijo kraljeve azaleje. Foto: EPA
Kanada še vedno ponuja nedotaknjena prostranstva. Med njimi je tudi otok Vancouver (Vancouver Island). Foto: EPA
Ob reki Kongo v istoimenski državi leži deževni gozd Basoko. Foto: EPA
Južna Amerika v zadnjih letih dela prve korake na poti k zaščiti gozdnih bogastev. Zaščitenih je med 58 in 72 odstotkov gozdnatih površin, gozdarjenju pa je še vedno namenjenih 185 milijonov hektarjev (na sliki tropski gozd, Kostarika). Foto: EPA
Posledice sečnje v osrednjem Laosu. Leta 1970 je bilo gozdnate še 70 odstotkov države. Do leta 2002 je delež padel na 42 odstotkov. Foto: EPA
Ohranimo gozdove. Foto: EPA
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje