V zgornjebavarskeskem mestu so se namreč to poletje odločili osrednji mestni trg preobraziti v duhu slikarij Vasilija Kandinskega. 500 šolarjev in dijakov je 8.000 tlakovcev na Marijinem trgu pobarvalo tako, da tla trga posnemajo delček slike Kandinskega Weilheim-Marienplatz. To sliko je namreč začetnik abstraktnega slikarstva pred 99 leti naslikal ravno v Weilheimu. Tlakovce v 39 različnih barvnih odtenkih so šolarji skoraj mesec dni razporejali po 2.100 kvadratnih metrih površine. Meščani sicer precej zaspanega mesteca so pobudo Floriana Lechnerja za preobrazbo trga pozdravili; malokrat se namreč zgodi, da v kraj z nekaj več kot 20.000 prebivalci zaidejo novinarji iz drugih predelov Nemčije in celo iz tujine. Pa čeprav se lahko Weilheim pohvali z izjemno ohranjenim zgodovinskim jedrom in celo delom srednjeveškega mestnega obzidja; mestu se je namreč uspelo izogniti rušilnim bombnim napadom zahodnih zaveznikov v drugi svetovni vojni.
Henrik II. preda mesto samostanu
Zgodovina mesta Weilheim je zares bogata in sega še v antiko. Leto 15 pred našim štetjem se je pisalo, ko so v mesto vdrli Rimljani, ki so podjarmili tamkajšnji keltski živelj. Pričevanja o začetkih kontinuirane poselitve tega območja pa segajo v leto 1010 oziroma v čas visokega srednjega veka. Tedaj je poznejši rimski cesar – vladal je med letoma 1014 in 1024 – prispel v Weilheim in ga imenoval za posest bližnjega samostana Polling. Mesteca že dolgo ne obiskujejo takšni veljaki, kot je bil Henrik II., kljub temu pa Weilheimčani upajo, da bodo novice o povečani kopiji slike Vasilija Kandinskega na tleh Marijinega trga v mesto privabile več tujcev.
P. B.