Avstralska popotniška založba je nedavno objavila seznam desetih držav, naslovljen Best in Travel, ki je plod dolgotrajnih izmenjav mnenj, preverjanj in razmišljanj njihovih piscev. Vsako leto jeseni nato izide vodnik, ki združuje najboljše kraje oziroma države, ki počasi pridobivajo priljubljenost in so tik pred tem, da jih bo začel oblegati množični turizem.

Začne se z več deset predlogi piscev, urednikov in ljubiteljskih popotnikov, ki jih soustanovitelj Lonely Planeta Tony Wheeler nato razporedi po vrstnem redu. Kakšna so merila za "top deset" prihodnjega leta? Glavno je načelo "ob pravem času na pravem mestu" - država, ki še ni povsem odkrita, a dovolj zanimiva, da bo to v bližnji prihodnosti postala. Hkrati pa gledajo tudi na cenovno dostopnost in tisto "nekaj več", kar določeni državi daje čar.

Tokrat predstavljamo prvih pet držav po izboru Lonely Planeta, ki bodo v letu 2013 uspešnice pri turistih, v naslednjih dneh pa bomo razkrili še drugih pet. Članek je povzet po britanskem Independentu.

Šrilanka: Vedrina se je vrnila na otok
Šrilanka je bila v zadnjih desetletjih vse prej kot sinonim za vedrino in mirnost. Leta 2004 jo je prizadel katastrofalni cunami, med letoma 1983 in 2009 pa je trpela zaradi državljanske vojne, zato so bili mnogi predeli tega otoka nedostopni tudi najbolj neustrašnim popotnikom. Zdaj so se trpki spopadi z uporniškimi Tamilskimi tigri končali, turistična industrija se lahko pohvali z obsežnimi vlaganji, število obiskovalcev pa vztrajno narašča. Poleg tega so tudi cene zmerne in dostopne mnogim žepom, zato se Šrilanka hitro razvija v eno najbolj priljubljenih in denarnici prijaznih destinacij.

Severno od prestolnice Kolombo sta laguni Kalpitiya in Puttalam obvezen postanek za vse ljubitelje ekoturizma, kraj za opazovanje ptic in vožnjo s kajakom. V bližini južne obale so od januarja do aprila pogosti obiskovalci veličastni modri kiti, v bližnjem nacionalnem parku Yala pa so na ogled divje živali, kot so leopardi in sloni. Obale na vzhodni strani otoka postajajo vse hujša konkurenca tistim na jugu, posebej postaja priljubljen peščeni zaliv Arugam Bay, ki velja za enega najboljših deskarskih krajev v Aziji.

Nujen je tudi ogled nizozemske trdnjave iz 17. stoletja in labirinta v kolonialnem mestu Galle, ki je pod Unescovo zaščito. Butični hoteli in razvijajoča se umetniška scena mu dajeta vse bolj svetovljanski pečat. Po vsem otoku pa se obiskovalec lahko predaja lokalnim kulinaričnim specialitetam, kot so morska hrana na žaru, začinjeni kottu (azijski kruh z mešano zelenjavo) in kari na različne načine. Indijska in tajska kuhinja sta že obnoreli svet, a kulinarični sladokusci bi morali odkriti tudi šrilanško hrano.

Črna gora: Krotenje divje lepote
Črna gora je država, ki "sprinta" proti turistični prepoznavnosti in slavi. Narava je tukaj radodarna že vrsto let, saj je ustvarila izjemno slikovite kraje, kot je na primer znameniti zaliv Boka Kotorska, in čudovite plaže. Obiskovalec pa naj ne pozabi ob kopalkah s seboj prinesti še pohodnih čevljev, saj skalnata in divja notranjost države ni nič manj privlačna. Gore se dvigajo nad dolinami, ledeniškimi jezeri, neprehodnimi kanjoni in skritimi vasicami, kjer se je življenje v več stoletjih le malo spremenilo. Narava pa je z razvojem urejenih pohodniških in kolesarskih poti postala mnogo dostopnejša.

Nazaj na riviero. Črnogorska vlada je odprla vrata tujim investitorjem, kar je dalo zagon razvoju infrastrukture. Odličen primer je znano luksuzno pristanišče za jahte v Tivatu in obnovljeno prestižno letovišče Sveti Stefan blizu Budve. Črna gora, ki je na samostojno pot stopila leta 2006, si prizadeva tudi za čimprejšnjo vključitev v mednarodne povezave, saj je že zaprosila za članstvo v Evropski uniji in Natu.

V državi je kar pet nacionalnih parkov, v katerih je zajeta vsa lepota narave. Skale v Durmitorju so zatočišče volkov in medvedov, ponujajo pa tudi smučarske proge in najglobljo evropsko sosesko - kanjon reke Tare, ki je pravi raj za rafting. Drugi nacionalni parki so še Biogradska gora s prvinskim gozdom in gorskim jezerom, Skadarsko jezero, ki velja za največji evropski rezervat ptičev, Lovčen z izjemnimi razgledi na okolico in najmlajši, odmaknjeni in neokrnjeni nacionalni prk Prokletije na meji z Albanijo.

Južna Koreja: Uživanje v naravi
Mislite, da je Južna Koreja le še ena gosto naseljena azijska država z nebotičniki, templji in kaosom na cestah? Nimate prav. Južna Koreja se je potihoma razvila v odlično destinacijo za aktivnosti v naravi, čeprav to "skrivnost" za zdaj še drži zase. A to se bo v bližnji prihodnosti verjetno spremenilo, saj bo država prihodnje leto gostila kar tri velike športne dogodke - zimsko specialno olimpijado, azijske igre v borilnih veščinah in svetovno prvenstvo v veslanju.

Zakaj torej leta 2013 iti v Južno Korejo? (Tudi) zaradi golfa, pohodništva in ribolova, treh najbolj razširjenih načinov rekreacije. V državi najdete več kot sto golfigrišč, nekatere si je zamislil kar priznani Jack Nicklaus, zato vsak najde teren zase. Seveda ne bo šlo brez doživetja utripa prestolnice Seul, velemesta, ki kipi od energije, budistični templji pa ponujajo zavetje pred hrupom vsakdanjega sveta.

Ko ima popotnik Seula dovolj, naj stori to, kar storijo domačini - vzame nahrbtnik in jo mahne na svež zrak, v naravo. Neokrnjene pohodniške poti na južnokorejskih otokih ponujajo "štiri letne čase" samote in dih jemajočih prizorov, ti kraji pa so ravno dovolj razviti, da se človek še vedno počuti udobno. Odlična ideja za sprostitev je tudi muharjenje, ki je med Korejci zelo priljubljeno. V demilitariziranem območju med Severno in Južno Korejo obiskovalcu kri po žilah požene morda najnevarnejša kolesarska proga na svetu. V neposredni bližini najbolj zastražene meje na svetu doživite biološko raznolikost v pravem pomenu besede, vmes pa vidite bodečo žico in opozorila pred minami. 18-kilometrska pot se začne v mestu Paju, odprta pa je le dve nedelji v mesecu. Če je tovrstno kolesarjenje le preveč, se na ogled demilitarizirane cone lahko odpravite tudi peš.

Ekvador: Utiranje novih poti
Ekvadorsko železniško omrežje, ki je bilo po katastrofalnih poplavah, ki jih je povzročil El Nino v 90. letih prejšnjega stoletja, skoraj povsem uničeno, v letu 2013 pa bo zaradi kar 250 milijonov dolarjev vredne finančne injekcije doživelo celovito prenovo. Znova bo odprta povezava med vse bolj svetovljansko prestolnico Quito, ki leži v gorah, in pristaniščem Guayaquil, železniški tiri pa bodo povezali tudi znameniti, 5.900 metrov visoki ognjenik Cotopaxi in gorski greben Nariz del Diablo - ta del velja za najbolj strmo in zastrašujočo železniško progo na zahodni polobli. Nič čudnega, da Ekvadorci trdijo, da so morali glede na teren postaviti najzahtevnejše železniško omrežje na svetu, a ves trud in vlaganja naj bi se kmalu poznala v izjemnem navalu turistov. Obnova železniških prog je tudi najobsežnejši turistični projekt v tej južnoameriški državi.

In zakaj bi turisti obiskali Ekvador? Njegove znamenitosti so vse lažje dostopne, tudi do nedavnega odmaknjeni kraji, kot je Machachi z odlično ohranjeno staro haciendo ali arheološko najdišče Banos del Inca. Če vas bo hladne pustilo potovanje z vlakom, pa bo zagotovo svoje opravila čokolada. Ekvador namreč proizvede okoli 60 odstotkov svetovne proizvodnje kakava, zato bodo od novembra na voljo posebne "čokoladne ture". Turizem v Ekvadorju pa se je začel zaradi izjemne narave in ekoturizem še cveti. Največ povpraševanja je po "amazonski dogodivščini", v kateri vas gondola nad krošnjami dreves popelje na ogled amazonskega pragozda.

Ekvadorsko pustolovščino začnite v Quitu, ki je poleg Cuence drugo mesto pod zaščito Unesca. V Otavalu si oglejte tržnico rokodelskih izdelkov, nato pa obiščite enega najvišjih in najdejavnejših ognjenikov na svetu, Cotopaxi. Ekvador vam omogoča, da ste v enem trenutku visoko v Andih, v drugem v deževnem pragozdu, v tretjem pa že na plaži.

Slovaška: Dežela kulture
Vse najboljše za 20. rojstni dan, Slovaška. Dve desetletji po razpadu Češkoslovaške se Slovaška lahko pohvali z enim najhitreje rastočih evropskih gospodarstev, postala je članica Evropske unije, v iskalnikih pa je vse več povpraševanja po njenih poceni smučarskih paketih in žurerskih vikendih. Njen gospodarski bum je sicer "preplašil" nekatere obiskovalce, saj je za mnoge turiste iz vzhodne Evrope zdaj država postala predraga, njena turistična strategija pa pravi, da se želi oddaljiti tako od komunistične preteklosti kot obiskov pijanskih moških druščin.

Slovaška je prehodila dolgo pot, zdaj pa želi tujcem na srce položiti naslednji stavek - ne ustavite se v prvem lokalu v Bratislavi, ampak pojdite dlje. Lahko se ustavite v njihovih smučarskih središčih, ki pa so lahko le izhodišče za zimsko-športne aktivnosti na visoki višini. Ena takšnih je sledenje volkovom, saj na Slovaškem živi ena največjih populacij v Evropi.

Pitje piva v Bratislavi lahko tujci zamenjajo za srkanje domačega vina na slovaškem podeželju. Košice na jugu si bodo leta 2013 skupaj z Marseillom delile naziv evropske prestolnice kulture z mnogimi filmskimi, gledališkimi in glasbenimi predstavami. Križarjenje po Donavi ali sprehajanje po njenem bregu postaja vse bolj zanimivo, saj je ob reki zrasel muzej Danubiana Meulensteen, ki velja za enega najboljših muzejev sodobnih umetnosti v Vzhodni Evropi. Oziroma v Srednji Evropi, Slovaki (podobno kot mi?) imajo raje ta izraz.

Kakšen itinerarij torej izbrati? Po ogledu starega mestnega jedra Bratislave in njene komunistične arhitekture se podajte v Tatre, kjer vas za mnogo nižje cene kot v Alpah pričakuje več smučišč - na primer Jasna. Tu je tudi raj za vse pohodnike, ki naj se podajo v nacionalni park Poloniny, nato pa obiščejo še ljudski festival v Vychodni.