Idrijski rudnik velja poleg španskega Almadena za enega izmed dveh največjih rudnikov živega srebra na svetu.

Kot turistična zanimivost se tu izpostavlja idrijska kamšt, topilnica, klavže, rudniško gledališče, Antonijev rov ter rudniški grad Gewerkenegg, v katerem domuje najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine. V našem najstarejšem rudarskem mestu se skozi turizem piše več kot 500-letna zgodovina rudarstva, ki je Idrijo postavilo v samo središče sveta. Tu so v stoletjih nakopali več kot 147 tisoč ton materiala, kar je za dve Keopsovi piramidi materiala.

Unescovi destinaciji navkljub pa je Idrija - predvsem med domačimi gosti - še vedno spregledana destinacija. Premalo je povezovanja na račun kulturne dediščine, manjka zaokrožena turistična ponudba, več usmerjevalnih tabel in bolj otipljiva razlaga Unesca že na vhodu v samo mesto. Idriji se pozna mlada zgodovina turizma in dejstvo, da je to še vedno mesto, ki živi predvsem od industrije. Čuti se manko prenočišč, ki so razpršena po mestu in okoliških vaseh. Še vedno ni hotela, ki bi lahko prenočil 50 ali več gostov, prav tako pa ni zadovoljiva niti ponudba manjših butičnih trgovinic z lokalnimi izdelki. Gostinci tudi tarnajo nad sicer urejenim, a sterilnim mestnim jedrom, ki nima pravega dogajanja niti vsebine - domačini ga zato imenujejo kar Trg nebeškega miru.

Kulturna dediščina pa je del turistične zgodbe tudi pri Hišah s tradicijo, ki obiskovalcem omogočajo polnejše doživetje kraja. Slovensko združenje je del mednarodnega konzorcija Evropa tradicij, katerega članice so poleg Slovenije še Francija, Irska, Nizozemska, Portugalska in Velika Britanija. Tovrstne hiše so posejane po vsej Sloveniji, nosijo pa močan pečat zgodovine in kulturne dediščine. V ospredju nosijo skrb za arhitekturo zgradb, dekoracijo, ohranjanje lokalnih šeg in navad. Izostajati ne sme niti poudarjeno lokalna gastronomija. V hišah s tradicijo naj bi imel gostitelj tudi vedno čas za kramljanje z gosti. Novodobnega gosta namreč ne pritegne zgolj hotelska postelja, pač pa unikatno doživetje ljudi, ob nočitvi v sobi s patino prejšnjega stoletja in klepet z gostiteljem o starih običajih, preteklosti stavbe in kraja.

Izpostavljamo belokranjsko kmetijo Cerjanec, kmetijo Firbas v Slovenskih Goricah in hišo s tradicijo Antiq v starem mestnem jedru Ljubljane.

Vabljeni k ogledu nocoj ob 21:30 na Prvem!