Pri zahtevnem projektu sta mu pomagala Avstralec Huw Kingston, s katerim je začel veslati, pustolovščino pa je sklenil skupaj z Grkom Dimitrisom Kokkorisom.

"Do zdaj sem imel ob koncu odprav vedno mešane občutke, danes pa sem samo izredno srečen in vesel, da nam je uspelo. Brez pomoči vremenoslovca Jureta Jermana z Agencije Republike Slovenije za okolje bi bila verjetno s Huwom še nekje med Malto in Kreto ali pa celo v Libiji. V zadnjih dveh mesecih odprave je bilo toliko neznank, spreminjanja načrtov in prilagajanja, da komaj čakam vrnitev domov," je po koncu odprave dejal Medak, ki je pred sredozemskim podvigom kot prvi Slovenec preveslal Atlantik.

Južno Sredozemlje februarja ni najprijaznejši kraj za veslanje, morsko planjavo bičajo zahodni vetrovi s povprečno hitrostjo več kot 100 km/h, ki ustvarjajo velike valove. Prav zaradi težkih vremenskih razmer je odprava trajala skoraj dva meseca, postanek na Malti in Peloponezu je bil daljši od načrtovanega, na morju pa sta veslača morala dostikrat počakati na boljše razmere na viharnem sidru, podobnem padalu, s katerim se hitrost barke upočasni.

"Vreme na odpravi se ni izneverilo tradiciji zimskega Mediterana. Glede na to, da se veslati proti vetru enostavno ne da, posebno če je veter močnejši, sem bil pred začetkom odprave navdan z veliko mero skepse. A se je vse skupaj dobro izšlo. Fantje so z veliko mero trme in potrpežljivosti naredili veliko reč: preveslati Sredozemlje pozimi je nekaj, kar je zagotovo daleč zunaj cone udobja," je ob uspehu povedal Jerman, ki meni, da je izziv v vremenskem smislu zahtevnejši, kot je bilo prečkanje Atlantika.

Čoln je bil narejen za veslanje prek oceanov, tako da sta bila veslača na vodi popolnoma samozadostna. Čoln ima dve kabini, en položaj za veslanje, veslača pa sta se na odpravi izmenjavala v dveurnih intervalih. Na morski gladini so bili povezani s svetom prek satelitskega telefona.