Britanski novinar in potopisec Herbert Vivian je na začetku prejšnjega stoletja prečesal Srbijo, o njej piše v superlativih, še posebej veliko jih najde za samo prestolnico – Beograd. V enem svojih zapisov je dejal, kako pogosto se zgodi, da popotnik obišče kakšno znano mesto, pri tem pričakuje ogromno, a ga na koncu zapusti razočaran. Razočarale so ga Atene, Trg svetega Petra v Vatikanu, a Beograd ne. Hipoma ga je osvojil, ljubezen pa je le naraščala. "Vsak, ki pobliže spozna Beograd, ga mora imeti strastno rad."

Strastnih zaljubljencev v Beograd, ki se v mesto vračajo znova in znova, je nešteto, prihajajo z vseh koncev sveta, med njimi prevladujejo tudi slovenski turisti – kako ne bi, saj je Beograd od Ljubljane oddaljen zgolj 534 km.

Za nekaj sto kilometrov lahko v eno smer odštejemo zgolj 25 evrov, če si prevoz delimo prek najbolj znanega slovenskega ponudnika prevozov, obstaja pa seveda še redna avtobusna povezava. Svoje mesto v avtobusu si je tako dobro vnaprej rezervirati, saj se dvojni večerni avtobusi hitro napolnijo. Akcijo ponujajo tudi Slovenske železnice (povratna vozovnica za 49 evrov), še najceneje in najhitreje pa je spontano napolniti avtomobil z nekaj sodelavci, prijatelji, sošolci in se "zapeljati" do Beograda, dinamičnega mesta, ki ponuja odklop in zabavo na vsakem koraku.

V njem se odlično jé, kot je ob prvem obisku leta 1973 opazil kultni igralec Jack Nicholson, v njem zabava nikoli ne pojenja, vzdušje, ki je naredilo vtis tudi na Samuela Becketta, je vedro in toplo, predvsem pa naredijo vtis odprti in sproščeni domačini, ki znajo uživati v življenju kljub nerožnatemu položaju v državi.

S svojim optimizmom, strastjo in veseljem do življenja navdihnejo tudi obiskovalce: še pregovorno zaprti Slovenci se tako ne morejo upreti srbski gostoljubnosti. Ko vidijo, da se te tako kot njih dotakne pesem, te v trenutku povabijo k mizi, kljub sramežljivi zavrnitvi pa so tako zelo vztrajni, da se jim pridružiš in z njimi ostaneš ves večer (brez posebnih zahtev, brez samoponavljajočih se vprašanj, češ, kaj pa ta želi, saj je odgovor preprost: zgolj družiti in veseliti se). Ko te starka ogovori na najbolj priljubljeni znamenitosti, na Kalemegdanu, pove nekaj o svojem Beogradu, kako ga je doživljala kot mlada, poda nekaj zanimivosti o njem; ko te lastnik stanovanja povabi na pijačo za dobrodošlico, se popoldansko druženje ob pijači konča šele, ko bar zapre vrata (ob polnoči) ... In v tem času ti Beograd še bolj približajo domačini, pa tudi tisti, ki so s trebuhom za kruhom odšli na Norveško, a se vedno znova vračajo domov, ker tega, kar ponuja Beograd, ne ponuja nobena druga evropska prestolnica, povedo.

Načrtovati 72 ur v Beogradu? Misija (ne)mogoče, ker vam v 72 urah ne bo uspelo videti vsega, kar Beograd ponuja. Ponuja pa ogromno, a najpomembnejša stvar, ki jo morate videti oziroma začutiti, je utrip mesta, vse pa se začne pri zabavi, ker resnici na ljubo v Beograd vsi pridejo po odklop in zabavo. Mesto je tako prišlo do naziva prestolnice nočnega življenja v regiji, če ne celo na Balkanu. V Beogradu tako nikoli ne veste, kdaj boste s pojdimo-samo-na-eno-pijačo prvi večer končali v katerem izmed klubov, kjer boste dočakali zgodnje jutranje ure ob plesu ali debatah z domačini. Beograjčani so namreč zelo sproščeni, govorijo lahko ure in ure, druženje jim zelo veliko pomeni. Priložnosti za to je nešteto – bari, kafane, klubi, splavi na vsakem koraku. Vprašanje je le, v katero glasbeno smer vas bo tisti večer zaneslo, kar je skupno vsem gostinskim objektom, pa je profesionalno osebje, ki poskrbi, da se vsak gost počuti udobno in domače.

In še ena posebnost - v Beogradu se dogaja vse dni v tednu, tako da mi začenjamo naših 72 ur v četrtek.

Četrtek
14.00
Recimo, da se boste ob prihodu želeli srečati s sorodniki, ki jih že dolgo niste videli, ali pa prijatelji. Ena glavnih izhodiščnih točk za druženje v središču mesta je Trg republike. Ko vam bodo rekli, da se boste srečali pri konju, vedite, da imajo v mislih spomenik knezu Mihailu Obrenoviću, postavljen na sredi Trga republike. Na njegovi levi strani najdete Narodno gledališče (ena najstarejših institucij nacionalnega in državnega pomena), ko pa se boste oddaljili le nekaj korakov na desno, se boste znašli na glavni ulici v Beogradu – na Knez Mihailovi. To je najstarejša in ena najživahnejših ulic, ki je dolga 800 metrov, na poti pa boste videli nešteto barov, restavracij, trgovin. Območje za pešce vas pripelje do glavne znamenitosti Beograda – Kalemegdana. Trdnjava stoji na hribu nad sotočjem rek Donave in Save.

Vzemite si čas že na prvi razgledni točki, posedite na eni izmed klopi in si oglejte Beograd. V vseh letnih časih boste tam videli tudi upokojence, kako zagreto igrajo šah, ne manjka pa niti glasba. Če zanjo ne poskrbi kakšen harmonikaš, pa mladi Beograjčani zavrtijo svoje priljubljene pesmi. Najpomembnejši kip v mestu je gotovo kip Pobednika (Zmagovalca) v zgornjem delu trdnjave, ki so ga postavili ob desetletnici preboja solunske fronte. Od tam se ponuja prav tako čudovit razgled na Beograd, ki sega vse do Novega Beograda in Ade Ciganlije, občudujete pa lahko tudi beograjske mostove. Med njimi zagotovo izstopa Most na Adi. Posedanje na obzidju, občudovanje čudovitih sončnih zahodov, ogled vojnega muzeja, partija tenisa ali košarke, za najmlajše pa ogled parka dinozavrov ... Kališ, kot trdnjavi rečejo domačini, je najboljši način, da dobite prvi vpogled v Beograd in Beograjčane. V 72 urah vas bo pot tja zagotovo še kdaj popeljala …

18.00
Čas je za večerjo, za začetek vaše beograjske izkušnje nekaj res značilnega za to okolje – čevapčiči (s kajmakom), sarme, sataraš, dimljene vešalice, pasulj, šopska solata, tulumbe, uštipci, rakija, pivo …

V bližini Kalemegdana, v ulici kralja Petra, je najstarejša beograjska kafana Znak pitanja (l. 1823), ki je leta 1946 postala tudi kulturni spomenik. Kafana še vedno neguje duha starega Beograda, tradicija je tisto, na kar stavijo lastniki, to pa je jasno že po samem interierju. Poleg tega še vedno ponujajo kavo na star način, z ratlukom in fildžanom (skodelica za kavo), menda edini v mestu. Privoščite si lahko tudi kuhano rakijo, za zabavo pa poskrbijo glasbeniki s starogradskimi zvoki.

Čisto po naključju smo pristali v restavraciji Mornar, ki je nasproti beograjskega kina Šiške, to je Doma Omladine. Na prvi pogled skeptični do ponudbe smo na koncu po čevapčičih, uštipcih in pečeni zelenjavi morali priznati, da gre za odlično pripravljene jedi, za katere pa niti nismo veliko plačali. V restavracijo prihajajo poslovneži, študentje, vsi si vneto pripovedujejo dnevne dogodivščine ali kaj drugega. Prav v Mornarju so vsi ti glasovi, vsi ti obrazi, vsak z drugačno zgodbo, naredili posebno vzdušje.

V ulici kralja Petra izstopa tudi Manufaktura z zanimivo osvetlitvijo, ki pritegne pogled vsakega mimoidočega. To je trenutno ena najbolj obiskanih restavracij v samem središču, tja zahajajo številni znani srbski obrazi, tako da je treba, če želite priti do mize konec tedna, poskrbeti za rezervacijo že na začetku tedna, saj so v sredo že zapolnjene vse mize v večernem času. Stežka smo si izborili mizo še v popoldanskih urah. S ponudbo tradicionalne balkanske kuhinje, kot je zapisano pred vhodom, nas ni navdušila. Je pa prostor moderno urejen, spominja na italijanske restavracije, kjer nad točilno mizo visijo pršuti, povsod so razstavljena vina, lonci in preostali pribor pa krasijo druge police. Natakarji v dolgih modrih haljah in s supergami na nogah spominjajo na hišnike. Vse do zadnje stvari je temeljito premišljeno, nekoliko več pozornosti pa bi bilo treba nameniti kuhinji.

Enostavno okolje, karirasti prti, leseno pohištvo, pridušena svetloba, na mizah petrolejke je ambient, ki zaznamuje vse kafane, tudi kafano po imenu Kafana. Tja nas povabijo domačini, za vzdušje poskrbita glasbenika na kitarah, pevec Bane pa s svojim hrapavim glasom izpolni vse želje gostov in zapoje zimzelene skladbe z območja nekdanje Jugoslavije in širše … Okusna hrana, za katero poskrbi kuhar, ki sam izbere sveže sestavine na tržnici, je tisto, kar zaznamuje lokal, pa odlična izbira vin, žganja ... Glavna odlika pa je gotovo domačnost, k čemur težijo tudi lastniki, saj, kot sami povedo, je kafana za njih drugi dom in kot takšno jo želijo prikazati svojim gostom.

21.00
Nedaleč od Skadarlije je Cetinjska ulica 15, ki jo primerjajo z berlinskim Kreuzbergom. V prostorih zapuščene in propadajoče pivovarne so se odprli klubi in lokali, novo žurersko mesto.

Zaokret je najbolj hipsterski kraj, tam lahko izbirate med odličnimi "kraft pivi" beograjskih pivovarjev. Zlahka stkete tudi vezi, tako kot povsod v Beogradu, hišno vzdušje dopolnjujeta mačka po imenu Pivce in kuža po imenu Rakija, ki sta nekakšna hišna ljubljenčka Zaokreta. Bar sta arhitektki oblikovali po vzoru barov v Kreuzbergu, v prostoru ne boste našli dveh enakih stolov, različna so tudi okna … Čez dan boste slišali indie in druge alternativne glasbene smeri, večeri pa so rezervirani za didžeje in glasbo mestnih glasbenikov v živo.

V Poletu, ki se predstavlja kot umetniška četrt in klub avantgarde, prirejajo nenavadne koncerte, predstavljajo se umetniki, v času našega obiska je svojo Beogradsko beležnico predstavil Siniša Stojanović, ki nam Beograd in Beograjčane približa skozi vsakodnevno potovanje z mestnim avtobusom.

V Kenozoik (nekdanjem priljubljenem klubu v Savamali – Peronu, ki so ga zaradi projekta Beograd na vodi zrušili) ne bodo mogli vstopiti mlajši od 23 let, gre pa za klub, ki želi postati središče alternativne kulture in nočnega življenja. V tem lokalu lahko zaplešete na dveh odrih, prirejajo tudi razstave, videoprojekcije … V Showroomu odmevajo rockerski ritmi, znan pa je tudi po tem, da tam lahko svoje glasovne zmožnosti preizkušajo ljubitelji karaok. V Dvorištancu organizirajo koncerte, razstave, kulinarične dogodke, če pa si želite plesa do onemoglosti, obiščite klub Elektropionir, saj tam priložnost za dokazovanje dobijo tudi domači glasbeniki, gostujejo pa tudi tuja imena.

Glavni adut vseh teh klubov je bližina, saj se nahajajo drug poleg drugega. Slaba stvar – mestne oblasti so pred nekaj meseci omejile obratovanje klubov in lokalov do zgolj ene ure ob koncu tedna, glasba pa mora utihniti že uro prej.

Mestne oblasti po protestu stanovalcev v Cetinjski zaradi glasnosti niso bile pripravljene na kompromis. To ne bi bilo sporno, če oblasti glede glasnosti glasbe ne bi polemizirale le v Cetinjski in dveh bližnjih ulicah, medtem ko so v drugih delih Beograda veliko bolj popustljive, ko gre za obratovalni čas barov, klubov.

Lastniki klubov oblastem sporočajo, da so zapuščeno mesto narkomanov spremenili v kulturno-zabavno točko, kjer je zaposlenih 450 ljudi.

Petek
08.00
Utrip mesta je najbolje začutiti na tržnici, priporočamo obisk največje odprte tržnice, Kalenić pijace. Tam boste videli vse obraze Beograda, privoščite pa si lahko domače izdelke – največje zanimanje je za rakijo, poskusite lahko domače sire, jajca, svežo zelenjavo in sadje, za zajtrk lahko obiščete eno izmed številnih pekarn, ki obdajajo tržnico, tisti pa, ki ste že zjutraj pripravljeni na novo količino mesa, lahko v mesnici izberete kos mesa, ki vam ga bodo takoj spekli. Manjša tržnica je tržnica Skadarlija, ki pa ji še danes rečejo Bajlonijeva tržnica; ime je dobila po Čehu Ignjatu Bajloniju, lastniku pivovarne v bližini. Zemunski buvljak (vsako nedeljo) omogoča nakup raznovrstnih starin, oblek, pohištva, tehnike, knjig … Na bolšjem sejmu boste našli vse, pripravite pa se na barantanje.

10.00
V Dorćolu, najbolj očarljivem predelu Beograda, natančneje v ulici Dobračina 59, najdete Pržionico, kjer pražijo odlično kavo, po mnenju številnih tam pripravljajo najboljši cappuccino v mestu. Interier je enostaven in unikaten, ohranili so industrijski videz, ki se odlično prilega vsej četrti. Tam ni klasičnega točilnega pulta, saj želijo, da vsi odprto sodelujejo v diskusiji in izmenjavi informacij o kavi. Notranjost je majhna, tako da se pogosto pitje kave prenese na stopnice pred kavarno. Ponujajo samo dve pijači – kavo in filtrirano vodo. Ko boste v Pržionici, si lahko pri sosedih, v pekarni Šarlo, izberete kruh, posebnost pekarne pa je, da prisega na tradicionalno izdelavo kruha, brez kvasa in drugih dodatkov.

Celoten spodnji Dorćol je poln odličnih restavracij, barov … Holesterol, ki ponuja tradicionalne jedi na moderen način, poleg je Radionica, ki čez dan deluje kot restavracija (ponujajo španske jedi), ponoči pa se spremeni v pravi klub. Dorčol Platz so odprli pred kratkim, čez dan deluje kot bar, spremeni pa se tudi v festivalsko dogajanje, gledališki oder, tam je tudi igralnica za otroke, prirejajo različne delavnice.

Prav tako v Dorćolu, blizu Bajlonijeve tržnice, najdete kavarno Koffein, kjer lahko izbirate kave iz Kolumbije, Hondurasa, Gvatemale, Nikaragve, Kostarike in Ekvadorja … Po neverjetnem uspehu so odprli še Koffein 2, in to v bližini Knez Mihailove.

Še nekaj namigov za kavo: Čupava Desa, Kafeterija, Coffee Dream Shop, Coffee Room, Caffe-knjižaro Meduzo, Aviator Coffee Explorer, Amelie ...

13.00
Čas za kosilo. Ostajamo v Dorćolu, sprehodimo se po ulici kralja Petra do Smokvice. V mestu obstaja sicer več izpostav Smokvice, ena tudi na Adi Ciganliji.

Smokvica na ulici kralja Petra ima čudovit vrt, ki daje občutek, da ste v kakšnem mediteranskem kraju, pričara intimno vzdušje, ob katerem pozabite, da ste v dvomilijonskem mestu. Na vrtu ima posebno mesto smokva, po kateri sta restavracija in bar tudi dobila ime.

Notranjost je zanimivo urejena - dobimo mizo, ki so v bistvu vrata, spremenili so jim namembnost, v sosednjem prostoru so fotelji in kavči, s katerimi je opremljen bolj kavarniški del, so pa tudi mize za tiste, ki bi radi kaj pojedli.

Ponujajo zajtrke (od skandinavskega do orientalskega zajtrka, quesadill, domačega müslija). Kosilo vključuje zmes indijske, domače, španske kuhinje … Z družbo lahko za začetek naročite humusni krožnik s falaflom, prigriznete lahko pico ali pa katerega izmed hamburgerjev, kot glavno jed ponujajo še tajski rdeči kari, panko piščanca (hrustljavi piščanec z japonskimi drobtinami s tremi omakami), biftek, libanonskega piščanca … Ponujajo tudi okusne dnevne juhe.

Limonada z ingverjem je odlična za razstrupitev, okusne so tudi slaščice. Smokvica je vsekakor mesto, ki je navdušilo vso četverico, vključno s kulinarično mojstrico.

15.00
Ada Ciganlija – beogradsko morje, kot bi rekli domačini. Mestna oaza je priljubljena izletna točka v vseh letnih časih. Pozimi tam ne bo takšne gneče kot poleti, kar daje prostoru še poseben čar, saj se umaknete od mestnega vrveža. Poleti se Beograjčani tja zatekajo po osvežitev, saj je tam mestno kopališče.

Tam je več kot 70 restavracij v rustikalnem slogu, tako da je možnosti za preizkušanje domačih jedi spet veliko, najdemo pa tudi na stotine splavov.

19.00
Delija ali Grobar je eno glavnih vprašanj, ko gre za mestno športno rivalstvo. V košarki zadnja leta prevladuje Crvena zvezda, ki tudi letos uspešno nastopa v Evroligi (trenutno zaseda visoko peto mesto), v Kombak Areni ali dvorani Aleksandra Nikolića si lahko ogledate evroligaške tekme, posebnost teh pa je vzdušje, ki ga priredijo navijači. Vedno nabito polno dvorane in navijanje celotno tekmo so nekaj, čemur se klanja košarkarski svet.

Poseben dogodek v mestu so še derbiji med Crveno zvezdo in Partizanom - takrat se v mestu dobesedno ustavi promet, vse oči pa so uprte v nogometno igrišče (bodisi prek malih zaslonov bodisi v živo na enem izmed stadionov). Morda vam bo kdo odsvetoval obisk takšne nogometne tekme zaradi morebitnih izgredov na tribunah, a kljub temu je derbi nekaj, kar morate doživeti.

Če vas šport nikakor ne zanima, lahko obiščete katero izmed gledališč. Atelje 212, v njem nastopajo največja igralska imena, za izvedbo skrbijo najboljši domači in tuji režiserji. Na sceni Ateljeja 212 igrajo igre sodobnih domačih in tujih avtorjev. Obiščete lahko tudi Zvezdaro Teatar, ki je bila ustanovljena z namenom promocije del jugoslovanskih pisateljev, tu si lahko privoščite tudi pijačo v sodobno urejeni kavarni. V Bitef Teatru si lahko pogledate sodoben ples, ne pozabimo pa niti na narodno gledališče …

22.00
Boemsko četrt Skadarlijo mnogi primerjajo s francoskim Montmartrom, v njej pa so uživali tudi srbski književnik Đura Jakšić, ki so mu v omenjeni ulici tudi postavili kip. Skadarska ulica je polna kafan, najbolj znane med njimi so Tri šešira, Dva jelena, Mali Vrabac … Privoščite si tradicionalno večerjo, poseben čar pa ji da glasba. V kafanah lahko namreč prisluhnete različnim skupinam – od starogradskega (kitara, violina, bas) do tamburaškega (tamburica, kitara, bas) in trubaškega. Pogled v lokal Tri šešira, kjer po celi restavraciji nastopa več skupin ciganskega orkestra, ki izpolnjujejo želje gostov in jim igrajo na uho. Če se dolgo zadržijo pri eni mizi, to pomeni, da so jim tisti gosti dali največ denarja. Preigravanje pesmi pa se nadaljuje tudi po zaprtju kafan, saj na Skadarski glasbenikov ne manjka, za nekaj dinarjev pa vas glasba lahko tako spremlja do samega taksija.

Avtentičen ambient pritegne tudi veliko turistov, organizirane skupine vedno pridejo na Skadarlijo. Vse restavracije na Skadarliji konec tedna pokajo po šivih, zato je tudi tu treba rezervirati mesto.

Na Skadarliji v večini kafan in restavracij odmevajo zvoki tradicionalne etnoglasbe, za rockerske ritme poskrbi Red Bar, kjer prirejajo koncerte v živo, ali pa stare in novejše rockerske uspešnice zavrti didžej. Pred kratkim je svoja vrata odprl tudi Bar 20/44, kjer bodo na svoj račun prišli ljubitelji elektronike. Najdaljši delovni čas na Skadarski ima striptizklub.

24.00
V Beogradu se zabava začne zelo pozno, tako da brez skrbi, da bi kaj zamudili. Ustavite se lahko v Čiltonu, skritem stanovanju na Katanićevi, ki nam ga razkrijejo domačini. Gre za klub, ki deluje v ogromnem stanovanju, dveh, treh, kjer z družbo lahko spijete pijačo, ob tem zaigrate biljard, pocrkljate hišno mačko, posedite na kavču ali pa zaplešete. Odlična predpriprava za nadaljnjo pot - do kluba Drugstore pod Pančevskim mostom, ki je zasedel prostore nekdanje klavnice, nosi pa naziv najboljšega technokluba v mestu, ki ga primerjajo z najboljšimi berlinskimi klubi, kot je Berghain.

Med drugo srenjo je priljubljen tudi splav Dragstore Play, kjer se zbira bolj "fenseraj", vrti se vse od house do r'n'b-ja.
Komur ni všeč house, lahko obišče Božidarac, kjer se je ravno ta teden končal festival Vračar rocka. To je torej mesto za rockerje, punkerje, metalce, odvisno kateri koncert bo na sporedu, ko ga obiščete.
Pa še nekaj za ljubitelje turbofolka – za vas pridejo v poštev klub Teatro, kjer gostujejo največje zvezde te zvrsti, pa tudi kafane, kot so Stara pesma in Ona Moja, v vseh kafanah boste naleteli na svirke v živo. V središču mesta, na Terazijah, se vrsta vije pred klubom Kasina by Community, ki gosti vse, od predstavnikov turbofolka do popa …

Prostor je oblikovan minimalistično, s pohištvom iz začetka 20. stoletja, mize krasijo šopki rož, kot da bi jih pravkar nabrali na travniku, s čimer dobi prostor toplino in duha preteklega časa, poseben čar pa dajo dogodki, ki jih organizirajo – od knjižnih večerov do promocij vina in kuharskih večerov. Ko smo pri kuhanju, skozi okno lahko vidite, kako se pripravljajo vaše jedi. Enostaven ambient, kjer izstopa strop, napolnjen z lučmi, bogata ponudba ter predvsem prijetno vzdušje. Poseben prostor, ki kljub poplavi restavracij na gosta naredi močen vtis.

17.00 - 02.00
Za konec Savamala, ki je ime dobila z združitvijo poimenovanja reke Save in turške besede mahala, kar pomeni naselje. Tu je pred leti na tleh zapuščenih skladišč in ulic zrastlo naselje zabave, danes je to središče nočnega življenja na kopnem. Tu najdete toliko barov in klubov, kot jih ne boste videli nikjer drugje, taksisti imajo konec tedna ogromno dela, potrebni so tudi redarji, ki poleg skrbi za varnost usmerjajo še promet.

Do večerne zabave je še nekaj časa, tako da najprej dnevni obisk Beton Hale. Zapuščena skladišča so zasedli lokali in restavracije, ki se zvečer spremenijo tudi v prostore za zabavo. Tu lahko tudi povečerjate: v Ambaru je na voljo balkanska kuhinja, Comunale Caffe e Cucina pripravlja italijanske specialitete, Cantina de Frida ponuja mehiške in španske jedi ... Vsem gostinskim objektom, odprti so do 2. ure zjutraj, je skupen vrhunski interier. Med njimi je zvečer najbolj obiskana prav Frida.

Del Savamale je tudi Jazz Bašta, ki ima zagotovo najlepši vrt v Beogradu, tako da ga obiščite spomladi, ko je najlepši. Če imate radi jazz, se ustavite v baru tudi zvečer, saj prirejajo nastope v živo. Baštin sosed je Gnezdo, kjer lahko kaj pojeste, to je namreč prva restavracija organske hrane v Beogradu; ko se boste spustili po stopnicah, boste na desni videli novo pridobitev, pivnico Gvoždaro 1870, ki je hitro postala priljubljeno mesto Beograjčanov.

V bližini je tudi restavracija in klub Baraka, pa Tilt, med priljubljenimi klubi je še diskoteka Brankow, ki je tik pod Brankovim mostom – dance, hiphop, r'n'b, disko, house ...

Največ klubov pa ima ulica Braće Krsmanović. Klub do kluba, Čorba Kafe (je v lasti članov skupine Riblja Čorba) za rockerje, pivnica Berliner za ljubitelje piv, Ben Akiba za ljubitelje stand-upa, 100 za ljubitelje dancea, v hali Monsun je elektronika, dub, ska, hiphop, tako tu lahko vsak najde kaj zase, Mladost-Ludost-Radost (trije klubi drug poleg drugega, možno je tudi prehajanje med njimi oziroma, ko se eden zapre se gostje odpravijo v drugega). V Mladosti prevladuje elektronski zvok, house, deep house in razne podzvrsti, v Ludosti se posluša mainstream (pop, rock, disko, funk, radijske uspešnice), v Radosti pa techno, deep in tech house, podobno glasbo vrtijo tudi v klubu 100 ...

Mikser House je prodajna galerija, bar, prostor, kjer potekajo koncerti, predavanja, delavnice, predstave, postal je kulturna mestna oaza z zanimivimi dogajanji.

Eden prvih klubov na tem območju je bil KC Grad, ki je leta 2009 postal prvi neodvisni kulturni center. Tako kot Mikser House ponuja možnost mladim umetnikom, tu so razstave, modne revije, predavanja, delavnice, v spodnjem delu je bar, ki se zvečer spremeni v plesišče. Je priljubljeno mesto hipsterjev in ljubiteljev kulture.

Med znamenitosti Savamale spada hotel Bristol, v baru, ki je socialistično urejen, si lahko privoščite zelo ugodno pijačo.

Vprašanje je, koliko časa bo Savamala še v takšni obliki, saj so nekaj klubov že zrušili zaradi projekta Beograd na vodi (odprli so že promocijski bar tega projekta Savanova, kamor se zateka elita). Tudi sami lastniki ne vedo, koliko časa bodo še obratovali, a delajo s polno paro naprej, tako kot so delali pred leti, s čimer so Savamalo naredili za obvezno točko ob obisku Beograda. Del Savamale je spomeniško zaščiten, tako da bodo nekateri klubi morebiti rešeni prav zaradi tega.

02.00 - ...
Za najbolj vztrajne ... "Pa pojdimo na Brod," kot mu pravijo domačini, tujci pa ga poznajo kot klub 20/44 (ime je dobil po geografskih koordinatah Beograda). Gre za klub, ki ga je britanski Guardian leta 2015 uvrstil med 25 najboljših klubov v Evropi (izbirali so didžeji, glasbeni poznavalci in organizatorji koncertov, zabav), o kultnosti kluba pa priča podatek, da vanj radi prihajajo didžeji mednarodnega slovesa.

20/44 je klub, ki se trudi ohraniti pravega duha beograjskega undergrounda. Na splavu so nasledili striptizklub, tako da prostor še vedno krasijo rdeče zavese in drogi za ples. Klub se začne polniti okoli dveh zjutraj, najboljša zabava pa je ob 5. uri zjutraj, pove tudi eden izmed domačinov. Raj za ljubitelje elektronike, elektra, funka, grima, footworka, dub stepa, deep housa, minimala …

Na koncu še opozorilo: če si želite v točno določen klub, bar, kafano, pravočasno poskrbite za rezervacijo. Beograd sicer ponuja zabavo na 1001 način, tako da brez skrbi, če ne pridete v želen prostor, saj nikoli ne veste, kam vas bodo odpeljali beograjski tokovi ...