Snemanje Mamme Mie: Here We Go Again (MM2) na Visu je za nekatere blagoslov, za druge, kot je Peša, prekletstvo, za večino pa dvorezen meč, na katerega gledajo z dobršno mero previdnosti. Še predobro namreč vedo, kaj se je zgodilo, ko so ustvarjalci prvi del tega hollywoodskega muzikala snemali na grškem otočku Skopelos – in zaradi česar Grčijo v dvojki zdaj "igra" Vis.

Ne, da Hrvati niso vajeni megalomanskih hollywoodskih produkcij – Dubrovnik je bil tako vrsto let kulisa Igri prestolov, tam so posneli tudi nadaljevanje Vojne zvezd in Robina Hooda, za januar pa je napovedano tudi snemanje novega Jamesa Bonda.

Kot pa nam je povedala hrvaška ekipa Reutersa, ki je v teh dneh na Visu snemala reportažo o snemanju MM2, za veliko projektov javnost niti ne ve, saj je naša južna soseda zaradi ugodne cene (Peša bi rekel zaradi razprodajanja same sebe) v zadnjih letih postala ena najbolj priljubljenih snemalnih lokacij sploh. Razlog se skriva v finančnih ugodnostih, ki jih država daje tujim filmarjem. Tem namreč v celoti povrnejo davek na dodano vrednost.

Gostil vse od Medvedjeva do zvezdnikov
In ravno to gostince, ki so jim hrvaške oblasti letos naložile nečloveški 25-odstotni DDV, zaradi katerega so bile celo nekatere najboljše restavracije primorane zapreti svoja vrata, tako boli. "Jaz krvavo delam, da lahko plačam ta novi DDV, ti tujci pa dobijo vsega povrnjenega," se huduje Peša ob kozarcu vugave, viške bele sorte, ki v njegovih prisojnih vinogradih doseže ubijalsko 15-odstotno stopnjo alkohola.

Staroste komiškega gostinstva MM2 ne gane tudi zato, ker je vajen rokovanja z zvezdami – v njegov Jastožer so zahajali vsi: od ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva do hollywoodskih zvezdnikov, dokler mu pred poldrugim letom niso več podaljšali najemnine, sam pa je tudi popolnoma izgorel od delavnikov, ki so se s hedonističnimi gosti z globokimi denarnicami zavlekli pozno v noč.

Po zamenjavi lastnikov so od Jastožera danes ostali samo še zveneče ime – in cene. "Vsi so bili pri meni, zdaj ni nikogar več. Ta velika imena ne prihajajo več, ker so tudi Vis že zavzeli pijani Švedi in Angleži," kritično gleda na razvoj Visa, otoka, ki se je zaradi vojaške baze JLA-ja zadnji odprl turizmu leta 1991. "Hrvaška nima strategije za turizem, nima strategije za otoke. Samo štejejo turiste, ampak o kakšni kakovosti govorimo tu?" postavlja Peša retorična vprašanja, ki si jih v zadnjem letu zastavljamo tudi v Sloveniji.

Vis v vlogi Grčije
Proračun prvega dela Mamme Mie je bil leta 2008 52 milijonov dolarjev, izkupiček pa je bil dobrih 609 milijonov zaslužka – in jezni otočani na Skopelosu, otočku s 5.000 prebivalci, ki je po tistem doživel pravi razcvet turizma – kaj razcvet, poplavo. Na nekoč skritem egejskem biseru so čez noč poskočile cene nastanitev, nepremičnin, restavracij in življenja na splošno, tako da si otočani lastnega otoka skoraj ne morejo več privoščiti.

Pobude ustvarjalcev, da bi na otoku snemali še dvojko, so tako precej soglasno zavrnili oz. so postavili višjo ceno, zato se je produkcija preselila na Vis. "Ko bi vsaj rekli, da se dogaja na Visu, na Hrvaškem, ampak ne, mi zdaj igramo Grčijo," se priduša Peša, domoljub še od časov, ko je med vojno delal za hrvaško obveščevalno službo, in skeptik od istih časov, ko je gledal, kako v njegovem lokalu potekajo orožarski posli med ZDA in Kosovom.

Peša priznava, da je bolj ali manj osamljeni jezdec, kar se tiče njegove jezne retorike do snemanja MM2, a dejstvo je, da so otočani na splošno občutno ravnodušni – presenetljivo ravnodušni – do produkcije, o kateri hrvaški mediji dnevno poročajo. Celo tisti, ki tako ali drugače sodelujejo pri snemanju – in teh je na otoku s 3.600 prebivalci res veliko. "Ah, Hollywoodarji, zasedli so nam otok," zavije z očmi natakarica v Aerodromu, vinoteki v preurejeni stavbi nekdanjega vojaškega letališča v notranjosti otoka.

Domačini angažirani, a ravnodušni
Ker na Visu, razen enega zastarelega, v Komiži še vedno ni večjih hotelov, niti kampa ne, so člane večtisočglave ekipe nastanili po zasebnih apartmajih in avtodomih, parkiranih na obronkih mest Visa in Komiže. Domačini so jim dali v najem vse od čolnarn in dvorišč do svojih kokoši, oslov in limonovcev, producenti pa so domačine angažirali kot statiste, ki so nato vsi, od otrok do starcev, prihajali na avdicije v zapuščeno komiško predelovalnico sardel Neptun.

"Skoraj vsem otočanom so poslali ponudbo, da bi zaigrali v filmu. Meni se ni ljubilo biti jim tri dni na voljo, je pa ponudbo sprejel moj mož, ki se zdaj že tri tedne ne brije, ker igra plešočega grškega ribiča," nam razlaga prodajalka v butiku lokalnih izdelkov Pol Murvu v Visu. Nekaj korakov stran je trg s picerijo Dionis (zdaj grška taverna Toy Λazapoy) že preurejen v grško vasico na fiktivnem otoku Kalokairi, s stojnico pletenih košar, menijem na leseni tabli v grščini in belim platnom, razpetim med starimi palačami.

Ena od statistk, ki igra prodajalko na stojnici, je Filomena, 75-letna Komižanka, ki ji – kot vsem statičnim statistom plačajo po 450 kun na dan. Tisti, ki plešejo, dobijo okoli 900 kun. "Bagatela," zamahne z roko ženica, ki je morala, kot vsi, podpisati zajetno pogodbo o neizdajanju podatkov, kot da bi šlo za kvarnik, kaj se zgodi v finalu Igre prestolov, ne pa koreografijo ob glasbeni podlagi Abbe.

Kje so zvezdniki?
Da tajnost filmarji jemljejo resno, kaže tudi strogo preganjanje paparacev, ki na otoku prežijo na Piercea Brosnana, Amando Seyfried, Colina Firtha in, seveda, Meryl Streep, nad ekipo Reutersa, ki je skušala v kamero ujeti enega glavnih prizorov, pa so poslali celo policijo.

Samo o tem, kje bo na otoku praktično brez luksuznih nastanitev spala diva Meryl Streep, so bili v hrvaških medijih napisani pravi romani, ob našem prihodu sredi septembra pa se je še vedno ugibalo, ali bo glavna zvezda na otok sploh prišla. Tudi zato so v Jutarnjem listu pred dnevi toliko bolj zmagoslavno objavili fotografije iz zasede "nenaličene zvezdnice Amande Seyfried med sprehodom po Visu".

Posamezne drobtinice sicer domačini vseeno mečejo vsem zainteresiranim. "Andy Garcia je že tu. Tudi jaz imam v svojem apartmaju del ekipe, ampak kaj več ne smem izdati," se namuzne Lena Zanki iz ene večjih viških družin, ki ekipi daje najem vse od čolnov in prenočišč do domačih obrtnih izdelkov iz fig in zelišč, ki jih lahko kupite pri Leni v njeni trgovinici v Komiži. Tudi Zankijeva na snemanje MM2 gleda bolj ali manj skeptično.

"Po eni strani je plus, prinesejo nam denar, ampak vsi se bojimo, da ne bi Vis postal tako kot Skopelos, kjer je Mamma Mia povsem uničila spokojno otoško idilo. Nočemo tega. Mi imamo radi svoj mir. Nočemo biti kot Hvar, ne potrebujemo tega," nam zatrdi med pogovorom konec septembra, ko so se otočani komaj pobirali po "brutalni" sezoni – in pod "brutalna" imajo v mislih rekordno število turistov, zaradi katerih so bile vrste na sosednjem Biševu pred Modro špiljo, eno večjih jadranskih znamenitosti, dolge tudi po tri ure, eden od domačinov pa je pred vhodom v jamo celo grozil, da se bo na svojem čolnu razstrelil.

Zaradi vremena snemanje podaljšano
Po nekaterih izračunih naj bi Visu po koncu snemanja (to se bo zaradi slabega vremena zavleklo še v sredino oktobra) ostalo čistih 30 milijonov kun (4 milijone evrov) zaslužka – pri čemer je treba vedeti, da so se gostinci, ki so si obetali polno zasedenost tudi jeseni, zanj obrisali pod nosom – MM2 ima namreč svoj catering, uvožen iz Anglije.

Ob pogovorih z domačini se zdi, da bi se dolarjem rade volje odrekli, da jim le ne bi bilo treba še dolgo prenašati hollywoodskega cirkusa, ki jim po turistični invaziji zdaj še dodatno ruši mir. Ekipe imajo svoje baze na parkirišču gasilskega doma v Komiži, pa nedaleč od pristanišča v Visu in v zapuščeni vojašnici Barjoška, snemalne lokacije so razpršene po celem otoku, od trga v Visu do stare zapuščene dalmatinske kamnite domačije v vasi Podhumlje, od znamenite plaže Srebrna, kjer bodo kar zajeten kupček proračuna porabili za umetno neurje na morju, do romantične konobe Bako v Komiži.

Komunikacija - slaba
Težava je, da so obveščevalni kanali, milo rečeno, pomanjkljivi, ne turisti ne otočani pa nikdar ne vedo, kdaj jih v enem od zalivov pričakata tabla "prepovedano" in varnostnik – mimogrede, teh so za potrebe varovanja opreme, lokacij in ekip angažirali kar tisoč, nekaj domačinov in nekaj Dalmatincev s celine. A tudi ti ostajajo zvesti stereotipom ležerne južnjaškosti in so ob našem "vdoru" na teren zgolj apatično pokukali iz svojih priložnostnih vratarnic, kamor se skrijejo pred soncem, in nas obvestili – skoraj opravičujoč se -, da gre za zaprto območje.

"Lahko bi obvestili ljudi, povedali komu, kaj bodo zaprli, pa nič. Otok oziroma mesto Komiža je samo vzela denar od filmarjev, nobenega pa ni korektno obvestila, kje bo snemanje potekalo," se huduje nad snemanjem varnostnik, ki nas ustavi pri zapuščeni vojašnici v Barjoški – še do poletja priljubljeni destinaciji pohodnikov ter navdušencev nad vojno zgodovino in zapuščenimi kompleksi, danes pa za silo zakrpani, zamreženi in preurejeni v eno od baz ekipe.

Čes se peš, vodi do Barjoške iz Komiže dobro uro dolga kozja stezica, brez vsakršne oznake, da dostop tako do nje kot do plaže Barjoška pod njo na koncu ni mogoč (Tednikova ekipa se je skušala do zaliva prebiti s čolnom, a jih je že na morju odločno ustavil varnostnik na gliserju). Filmska ekipa je makadamsko cesto nad vojašnico razširila in jo podaljšala do zaliva, tam zgradila pomol, cesto pa so hoteli sprva celo kar asfaltirati, kar pa jim je preprečil hrvaški urad za gozdove.

In Meryl? Reutersov novinar mi smeje odkimava z glavo. "Ne bo prišla. Vse svoje prizore je prejšnji konec tedna posnela v Londonu pred zelenim platnom, obljubljanje njenega prihoda je bil samo en velik nateg." Jasno, niti te trditve se ne da zares preveriti. Andy Garcia, za katerega nam je gospa Zanki v soboto sveto zatrjevala, da je "tu", je na otok prispel šele včeraj.