Najbolj presunljiv je zagotovo obisk tradicionalnih živih jaslic v Postojnski jami, saj postavitev enega od ključnih bibilijskih prizorov v skrivnostni polmrak ustvari skoraj mistično ozračje.
Jaslice v Postojnski jami
Žive jaslice v Postojnski jami bo letos premierno mogoče videti 18. decembra, ponovitve pa bodo na vrsti 25., 26., 28. in 30. decembra, v novem letu pa bo prizor z rojstvom malega odrešenika judovskega ljudstva zaživel 1. in 2. januarja. Predstavo si bo vsakič mogoče ogledati ob 13., 14. in 15. uri.
Rojstvo v Ljubljani
Mesto z največjo "koncentracijo" jaslic
Čeprav se na obalo običajno podamo le poleti, pa imamo tudi decembra dober izgovor za obisk sloveskega primorja, kjer bodo na ogled izdelki nekaterih priznanih slovenskih umetnikov. V cerkvi svetega Roka v Piranu bodo namreč razstavljene jaslice akademskega kiparja Jerneja Malega. Izdelava jaslic je pritegnila tudi akademsko kiparko Polono Demšar. Njena interpretacija Kristusovega rojstva in dogodkov neposredno po njem bo zaživela v cerkvi svetega Petra v Piranu.
V Piranu boste lahko opravili pravo turo jaslic. Te bodo namreč postavljene tudi v cerkvi svetega Štefana - jaslice so izdelane iz lesa in papirja -, fotograf Ubald Trnkoczy pa bo v cerkvi sv. Marije Zdravja predstavil fotografijo Jezusovega rojstva. Božič brez jaslic v župnijski cerkvi svetega Jurija bi bil seveda nekaj nezaslišanega.. Župnijske jaslice bosta postavila Robert Letica in Riko Butuči, krstilnico sv. Janeza Krstnika pa bodo krasile jaslice društva Amici del presepio Gonars iz Ogleja.
"Prenos v živo" ne le v Postojni
Postojna pa ne bo edino prizorišče živih jaslic. Te si bo mogoče ogledati tudi v Ligojni pri Vrhniki. Kulturno-umetniško društvo Ligojna, ki si z obujanjem starih navad prizadeva ohranjati etnološko izročilo domačega kraja, bo jaslice oživilo 25., 26. in 30. decembra ter 1., 2., in 6. januarja; vsakič ob 17.00.
V čas zamrznjeno gledališče
Jaslice oziroma "zamrznjeno gledališče" naj bi se razvile iz duhovnih iger, s katerimi so verniki v srednjem veku oživljali ključne prizore iz Svetega pisma. Najstarejši dokazi o božičnih igrah izvirajo iz 11. stoletja, že leta 1223 pa naj bi v gozdu pri kraju Greccio v italijanski pokrajini Umbria jaslice postavil Frančišek Asiški. Prve znane slovenske jaslice so leta 1644 postavili jezuiti, navada pa se je hitro razširila tudi v župnijske in samostanske cerkve, postopno pa je osvojila tudi meščane in kmečko prebivalstvo.
Ikonografija jaslic zapoveduje postavitev jasli z malim Jezusom. Na desni stoji Marija kot prava Jezusova mati, na levi pa stoji Jožef, Kristusov krušni oče. Jaslice naj stojijo vsaj do praznika svetih treh kraljev, v cerkvah pa jih ohranijo do "uradnega" konca božičnih praznikov. Božično obdobje 2. februarja sklene svečnica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje