Tradicionalno ročno pobiranje soli je del slovenske kulturne dediščine in predstavlja posebnost v sredozemskem merilu. Foto: RTV SLO
Tradicionalno ročno pobiranje soli je del slovenske kulturne dediščine in predstavlja posebnost v sredozemskem merilu. Foto: RTV SLO
Škocjanske jame
Škocjanske jame so že dvajset let na seznamu Unescove svetovne dediščine. Foto: RTV SLO

Kulturna zadruga Maja želi v okviru projekta Od morja do Krasa: naravoslovne znamenitosti do konca septembra opozoriti na naravne lepote z obeh strani slovensko-italijanske meje. Prvo predavanje v petek je bilo posvečeno naravoslovnim znamenitostim in zgodovini krajinskega parka Sečoveljske soline.

Krajinski park Sečoveljske soline se razteza na 650 hektarjih in predstavlja pomembno etnološko, tehnično, zgodovinsko, naselbinsko in krajinsko dediščino. Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu sta se ohranili le tisti v Sečovljah in Strunjanu, starodavni način pridobivanja soli pa je danes nekaj posebnega.

Po pisnih virih so Sečoveljske soline stare sedemsto let. Tradicionalno ročno pobiranje soli na solnih parcelah, ki ga v delu parka negujejo še danes, je značilnost slovenske kulturne dediščine, poudarjajo v Sprejemnem centru Gradina.

V okviru omenjenega projekta bodo ob petkih v septembru predstavili še park Škocjanske jame, ki je od leta 1986 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, botanični vrt Carsiana in naravoslovni didaktični center iz Bazovice. Predavanja bodo potekala v slovenskem in italijanskem jeziku, spremljali pa jih bodo diapozitivi.