Kot primer dobre prakse v turizmu smo v Istri obiskali Hum, najmanjše mesto na svetu. Na Krvavcu pa smo glede na letošnjo slabo zimo preverjali, kakšni sta prihodnost zimskih gorskih središč in njihova konkurenčnost.

Projekt Urbani ribolov na reki Ljubljanici in njenih pritokih poteka v sodelovanju s štirimi ribiškimi družinami iz Ljubljane, Zavodom za ribištvo Slovenije, Ribiško zvezo Slovenije in Turizmom Ljubljana. Gre za nove razsežnosti, ki se odpirajo Ljubljani ob prihajajočem nazivu Zelene prestolnice Evrope v letu 2016. Ljubljanica namreč ponuja možnost urbanega ribolova v strogem središču mesta, pod Tromostovjem in Plečnikovimi arkadami. Čisto drugačen ribolov pa se ribičem odpira v divjini Ljubljanskega barja, samo streljaj stran od zadnjih mestnih ulic. Pripravljeni so tudi že doživljajski paketi, ki bodo predstavljeni na prihajajočem turističnem sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas. Glavnino ponudbe predstavljajo muharjenje divjih lipanov in potočnic, vijačenje metrskih ščuk v središču Ljubljane in zimsko doživetje - ribolov sulcev na celotnem toku reke Ljubljanice. Ribiči poudarjajo, da je Ljubljana verjetno edino mesto na svetu, kjer v reki, ki teče skozi, živi sulec - velika postrvja vrsta, ki je v Sloveniji poimenovan tudi kralj voda. Posebnost pri nas je tudi ribolov divjih in avtohtonih vrst.

Neizkoriščen turistični potencial ribiškega turizma pa predstavlja tudi destinacija Bela krajina, še posebej zgornji tok reke Kolpe. Z večjo promocijo ribiškega turizma in tesnejšim sodelovanjem ribiških družin z lokalnimi turističnimi organizacijami ter Krajinskim parkom bi lahko Bela krajina zaživela tudi v zimskem in zgodnjepomladanskem času, ko se redko pomisli na obisk Kolpe kot najdaljše riviere. Bela krajina in obrežje reke Kolpe se namreč pav v tem času najbolj iskreno odpirata obiskovalcem, z vso svojo divjino in samotno odmaknjenostjo. Prostor še ni postal izložba turizma. In prav tu je njegova priložnost.

Kot primer dobre prakse turizma pa smo v hrvaški Istri obiskali Hum, najmanjše mesto na svetu. Tu je uradno registriranih 30 prebivalcev, čas pa - kot da se je ustavil. V skoraj tisoč letih, kolikor je srednjeveško mestece staro, se zunaj njegovih zidov tako rekoč ni gradilo nič. Hum pa zavzema tudi posebno mesto v hrvaški kulturi - Aleji glagoljašev. Gre za kulturno znamenitost, ki šteje 11 spomenikov posvečenih prvi slovanski pisavi glagolici. Glagolica velja tudi za prvo pisavo, ki je bila prirejena glasovnemu sestavu stare cerkvene slovanščine. Aleja se začenja v mestu Roč, končuje pa se v Humu, kjer v glagolici zapisana dobrodošlica na mestnih vratih pozdravlja vse obiskovalce.

Več v oddaji Na lepše!

Marjana Grčman, TV Slovenija