Predor skozi Alpe so gradili več kot 17 let. Pri gradnji je sodelovalo 2.400 delavcev, ki so izkopali več kot 28 milijonov ton kamenja in skal. Skupna dolžina vseh predorov presega 152 kilometrov, na najgloblji točki pa meri 2,3 kilometra.

Prve idejne skice predora je že leta 1947 izrisal švicarski inženir Carl Eduard Gruner, projekt, vreden več kot 12 milijard švicarskih frankov (11 milijard evrov), pa je končan 69 let pozneje. Predor povezuje mesti Erstfeld in Bodio, pot z vlakom med Zürichom in Milanom pa bo skrajšal za eno uro, na 2 uri in 40 minut.

Gotthardski predor je po dolžini prehitel 53,9 kilometra dolg predor Seikan na Japonskem, 50,5 kilometra dolg predor pod Rokavskim prelivom pa je zdaj na tretjem mestu.

Hitrost do 200 km/h
Promet skozi predor naj bi v polnem obsegu stekel decembra. Vsak dan naj bi skozi njega po napovedih peljalo 260 tovornih in 65 potniških vlakov, ki bodo dosegali hitrosti do 200 kilometrov na uro.

"Imeli bomo štiri tire, saj bomo poleg novega ohranili tudi star predor. Tako lahko rečemo, da bomo podvojili čezalpsko prometno zmogljivost. Povečali bomo tudi hitrost in skrajšali čas potovanja. Tako bomo bolj konkurenčni v primerjavi s cestnim prometom," je dejal Libor Lochmann iz združenja evropskih železniških in infrastrukturnih gradbenih podjetij.

Odprtja predora so se udeležili tudi nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Francois Hollande in italijanski premier Matteo Renzi.

Dogodku je prisostvoval tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki se je v torek v Luganu udeležil ministrske konference Züriškega procesa in predsedovanje Slovenije predal Italiji.