Bukev na Veglju so reševali že leta 1996, ko je bila spodjedena in nagnjena v jezero. Tedaj so drevo rešili, pred dvema letoma pa so zaščitili tudi korenine, nasuli prst in rane premazali s smolo ter povili z juto. Zaradi vrezovanja inicialk v bukev je namreč začela propadati skorja, brez katere začne odmirati tudi drevo.

"Dejstvo je, da gre za posebno, izjemno fotogenično bukev na fantastični lokaciji," je povedal Kramar in pojasnil, da je zato o njeni usodi prosil za strokovno mnenje Nikico Ogrisa z Oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Ta pa je po oceni dotrajanosti drevesa ugotovil, da bukev nima več dolge prihodnosti.

Na spodnjem delu debla je že dalj časa odprta velika rana, skozi katero so se v deblo naselile trohnobne glive. Tu je tudi primarni parazit skorje, ki povzroča raka in belo trohnobo lesa. Zaradi hoje okoli bukve pa pa so se naredile rane na površinskih koreninah.

"Zato sem se odločil, da bukev odstranimo in nadomestimo," je pojasnil Kramar, ki je septembra že načrtoval javni posek bukve in zasaditev češnje. Vendar je nato po nekaterih ostrih odzivih sprejel drugačno odločitev. "Naročili smo še mnenje arboristke, ki ga čakamo, vedno bolj pa se nagibam k temu, da bukve ne bi posekali, ampak bi jo pustili naravnemu umiranju," je dejal.

Ob bukev še javor
Kot pojasnjuje župan, bodo suhe veje porezali, da bodo obvarovali obiskovalce, in jo prepustili počasnemu umiranju. Hkrati že imajo ideje, kaj bi z njo naredili, če bi jo morebiti vseeno požagali. "Vztrajal bi pri tem, da bi les dali lokalnim obrtnikom, da bi ga obdelali in iz njega v okviru blagovne znamke Bohinjsko tudi nekaj izdelali," je dejal.

"Ampak za zdaj bomo bukev pustili. Je živo bitje in ne želim biti njen krvnik," se je odločil Kramar in pojasnil, da noče prevzeti odgovornosti za to, da bi odstranil drevo, ki je na številnih bohinjskih promocijskih materialih. "To slavno drevo je več let krasilo naslovnice bohinjskih katalogov in kot tako videlo pol sveta," je pojasnil tudi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Kramar se je tako odločil, da bodo predvidoma na začetku prihajajočega tedna pred bukev posadili gorski javor, ki jo bo sčasoma nadomestil. "Bukev bo nekoč umrla, tačas pa upam, da bo gorski javor pred njo že tako dobro razprostrl svoje veje, kot jih razprostira bukev," je pojasnil.

Ne bodo pa na tem območju zasadili samo javorja, temveč tudi sadno drevje, saj je bil tu pred drugo svetovno vojno sadovnjak. Od njega sta ostali le še dve jablani, ki pa več ne rodita, zato ju bodo nadomestili. Posadili bodo tudi po dve češnji in marelici. "Gre za medovita drevesa, ki lepo cvetijo in tudi s svojimi sadeži koristijo ljudem," je župan obrazložil svojo odločitev.

Prav zato bodo ob cesti proti Bohinjskemu jezeru in v okolici vodnega parka v Bohinjski Bistrici posadili tudi kostanje marone, za katere je Kramar dobil potrdilo biotehniške fakultete, da so primerni za alpsko območje. "Ljudje bodo poleg lepih pogledov jeseni imeli tudi koristi od njih in bodo lahko nabrali kostanj ter ga zaužili," je poudaril in dodal, da je tudi sam osebno kupil nekatere sadike, da načrtovana zasaditev ne bo zgolj v breme občine.